Božja modrost ali posvetne norosti?

Salomon je prosil Boga za modrost. Evangelij pravi, da je bila v začetku Beseda (Logos).

Na svetu je veliko predlogov življenja, veliko predlogov o sreči. Pripadamo Kristusu ali t.i. »novemu humanizmu«?

Znanost ali novodobne dogme brez temeljev?

Je človek le skupek fizičnih potreb, ki jih je treba zadovoljiti, da bomo srečni? In, ko bomo srečni bo na svetu konec vojn? Res? Se to, po več desetletjih eksperimentov res uresničuje? Npr., je pogoj za srečo, mir in blagostanje uničenje heteroseksualne in monogamne družine, ki jo je potrebno zamenjati s svobodnimi zvezami? Je družina, ki temelji na skupnosti moža in žene res ječa v kateri so vsi zatirani, v svobodnih zvezah pa se imajo vsi neskončno radi in so svobodni? Je redukcija ljubezni na čustva v skladu z dognanji znanosti?

Kaj hočemo?

Zdi se, da je naš cilj le doseganje obilja, hedonizma, tehnološkega razvoja, gospodarske rasti in na našem obzorju ni nič drugega – nič takega, kar bi zgoraj našteto preseglo.  V tem naj bi bil smisel življenja. Problem je, ker so naši pogledi na doseganje teh ciljev, tudi če sprejmemo to vizijo, različni. Kako rešiti ta problem? Priznavamo drug drugega, ali pa bodo močnejši »utišali« in »povozili« oporečnike? Bodo zmagovalci srečni? Lahko razumemo samega sebe, če ne priznavamo drugega?