Prvi do sedaj znani dokument, ki omenja župnijo v Solkanu v zvezi s sv. Štefanom, je iz leta 1373.
Umetnostni zgodovinar Janez Höfler ne izključuje možnosti, da je bila cerkev sv. Štefana v Solkanu že kmalu po letu 1000. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1566. Po vsej verjetnosti so Turki ob svojih vdorih na Goriško porušili tudi solkansko cerkev sv. Štefana. Zato je začasno prevzela vlogo župnijske cerkve cerkev sv. Lenarta v Zagradu.

Na oboku v cerkvi je letnica 1657, ko naj bi bila cerkev barokizirana, kot se kaže še sedaj. Prejšnja cerkev je bila gotska, o čemer priča nekaj ostankov: gotski portal na severni strani cerkve, ostanki gotskih oken na južnem zidu in deli gotskega rebrastega stropa iz lehnjaka.

Sledi raznih prezidav najdemo na južnem zidu cerkve. Tu vidimo, da je bil zvonik prizidan in pozneje še sedanja vhodna fasada iz rezanega kamna. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev precej porušena. Ostali so le zidovi. Po vojni je bila obnovljena in znova posvečena 9. maja 1926. Ob tisti priliki so zvonik sezidali na severni strani cerkve. Nad glavnim vhodom je v luneti Pieta (kopija) Carla da Carona (16. stol.).

Notranjost cerkve: Cerkev ima glavni, daritveni in še štiri stranske oltarje. Glavni oltar – baročen (okrog 1700) je delo kamnoseške in kiparske delavnice Pacassi v Gorici. Posvečen je sv. Štefanu. Desno spredaj je oltar sv. Janeza Krstnika (tega svetnika so zelo častili Langobardi, ki so bili tudi v Solkanu) – pred njim je krstni kamen, levo spredaj oltar sv. Ane (na njen god so včasih v Solkanu praznovali obletico posvetitve cerkve), na desni steni je Marijin oltar (pred 1. svet. vojno je bil večji in je bil posvečen Rožnovenski Materi božji), na levi steni je oltar Srca Jezusovega (nekdaj oltar sv. križa, kjer je Svetogorska Kraljica prestajala prvo pregnanstvo 1786-1793). Daritveni oltar in prenovo prezbiterija je 1983 zasnoval arhitekt Franc  Kvaternik.

Kipi: ob glavnem oltarju na levi sv. Jožef, na desni sv. Frančišek Ksaver (kamnita), na desnem oltarju Lurška Mati božja (iz mavca), na levem oltarju Srce Jezusovo, spodaj Jezus v grobu (del nekdanjega božjega groba – oba lesena).

Podobe: v glavnem oltarju sv. Štefan in Svetogorska Mati božja, v oltarju desno spredaj sv. Janez krščuje Jezusa, levo spredaj sv. Ana s sv. Joahimom in Marijo, v zakristiji: kreposti vera, upanje in ljubezen – deli nekdanje prižnice (vse delo Clementeja del Nerija, 1927), sv. Jožef delavec (Rafael Nemec, 1992), Križani (Tone Kralj), Križev pot, 13 postaj.

Poslikave: na stropu Vnebovzeta – freska (G. Moro, 1941), v prezbiteriju na stropu štiri evangelisti, na desni mučeništvo sv. Štefana, na levi sv. Rok s cerkvijo sv. Roka na pokopališču (Rafael Nemec, 1966).

Orgle: 1928 jih je izdelal A. Dernič in Radovljice, 1940 jih je predelal Valiček iz Gorice, 16 registrov.

Zvonovi: veliki 1930 kg, C, mali 895, E (livarna de Poli, Videm, 1951), srednji 1400 kg, D, livarna Lenartić, Reka).

Zunanje mere cerkve: dolžina 32 m, širina 12 m, višina 9,50 m; zvonik: 29 m, do zvonov 17 m.

Cerkev sv. Štefana v Solkanu praznuje na god svojega zavetnika 26. decembra. Je tudi kulturni spomenik prve kategorije.