Solkan je dobil ulice že pred prvo svetovno vojno. Število hišnih številk je naraslo do okrog 500, zato je bilo primerno, da so kraj razdelili na ulice. Uvedbo ulic zasledimo v matičnih knjigah solkanske župnije sredi junija 1912. Poimenovanju ulic so botrovale značilnosti kraja in pomembni ljudje slovenske kulture.
Razdeljene na ti dve skupini so se ulice imenovale: Med ogradami, Šolska ulica, Cesta sv. Vida, Ulica sv. Katarine, Pot (ali ulica) sv. Mavra, Trg sv. Štefana, Ulica sv. Štefana, Ulica sv. Ane, Ulica sv. Valentina, Svetogorska ulica, Pl. Sočebranova ulica, Ulica v mlin, Ulica Matije Doljaka, Nova ulica, Dolganjive, Kromberška ulica; Rutarjeva cesta, Prešernova cesta, Vegova cesta, Kopitarjeva ulica, S. Gregorčičeva cesta, Vodnikova cesta, Stritarjeva ulica, Slomšekova ulica; Franca Jožefa cesta.136
Za večino ulic je mogoče ugotoviti, kje so potekale: Pl. Sočebranova cesta je šla od pokopališča do približno sedanje Soške ul. 20, od tu proti Trgu J. Srebrniča in še do Ul. IX. korpusa 60 je bila Gregorčičeva cesta. Nato je bila Prešernova cesta. Zadnji del Ul. IX. korpusa, približno od št. 100 dalje, je bila Franc Jožefova cesta.
Trg sv. Štefana je bil sedanji Trg A. M. Plenčiča, Ulica sv. Štefana je bila sedanja Mizarska do št. 12. Od sedanje Šolske 9 mimo kapelica sv. Ane do Mizarske 14 je bila Ulica sv. Ane.
Sedanja Šolska ulica je bila do Drekonjevih Ulica Matija Doljaka. Potem je bila Šolska ulica. Vodnikova je bila Žabji kraj in Ul. XXX. divizije. Kromberška je sedanja Vojkova izven Solkana. Cesta sv. Vida je bila v Ščednah. Med ogradami je bila Ul. Milojka Štrukelj 60-70. Slomšekova je bila sedanja Pionirska. Ul. sv. Katarine je bila sedanja Ul. Maksa Valentinčiča. Stritarjeva je bila približno tam, kjer je sedanja Partizanska. Ulica v milin je bila prvi del sedanjega Klanca. Ulica sv. Valentina je bila sedanja Pot na breg. Pot sv. Mavra je bila sedanja Via brigata Etna. Dolganjiva je bila železniška postaja Šentmavra. Za Novo ulico bi sklepali, da je bila tam, kjer je bila pod Italijo Via Nuova. Rutarjeva ulica je bila sedanja Ulica XXX. divizije, od Luznika do Ulice dr. Karla Lavriča. Kopitarjeva ulica je bila sedanja Partizanska ulica. Stritarjeva ulica je bila tam, kjer je sedaj ulica Na potoku. Vegova ulica je bila na solkanskem polju, kjer je sedaj Via degli scogli.
Po prvi svetovni vojni so z Italijo izginila slovenska imena ulic v Solkanu. V krstni knjigi je označeno bivališče deloma še s slovenskimi ulicami do srede 1922. Potem se do 15. 7. 1934 spet uporabljajo hišne številke, kot so bile pred letom 1912. Od 1934 se začno uveljavljati italijanska imena za ulice (slovenske kulturnike zamenjajo imena brigad italijanske vojske):
Via Monte Santo (sedanja Ul. IX. korpusa in Soška), Via Santo Stefano (okrog cerkve), Via sant’Anna (Mizarska), Via Silicana (Šolska), Via Brigata Pescara (Žabji kraj in Ul. XXX. divizije), Via Brigata Trapani (Ul. Maksa Valentinčiča), Via Mulino (Klanec), Via san Valentino (Pot na breg), Via san Mauro (na solkanskih poljih), Via Brigata Etna (sedaj na italijanski strani), Via officine (Prvomajska), Via Via Nova (spodnji del Ul. M. Štrukelj), Via Moncorona (Kromberška), Via Fornace (pri opekarni – fernaži) in Via dei ferrovieri (pri železniški postaji ali pri “Kurivu”).137
Ob začetku leta 1946 so v matičnih knjigah začeli pisati imena nekaterih ulic po slovensko kot: Svetogorska, Ul. sv. Štefana, Ul. sv. Ane. Z marcem leta 1948 se prične sednje imenovanje ulic v Solkanu, ki se popolnoma uveljavi ob koncu leta 1952.138
Viri:
136. Prim. Krstna knjiga župnije Solkan 1886-1914, 373-447.
137. Prim. Krstna knjiga župnije Solkan 1928-1976, 75-207.
138. Prim. Krstna knjiga župnije Solkan 1928-1976, 230-255.