Krščanstvo je postalo tako sestavni in življenjski del slovenskega naroda, da nikoli ni ostalo samo pri svoji duhovni razsežnosti, ampak je s svojimi vrednotami prepojilo vse življenje. Cerkev ni naučila vernikov le moliti in pošteno živeti, ampak tudi konkretno živeti: brati, pisati, obdelovati zemljo… Tudi solkanska župnija ni držala križem rok. V bežnem pogledu v njeno zgodovino odkrijemo, da je bila prvoborka v šolstvu in da je pomagala reševati tudi zdravstveno in gospodarsko stanje svojih župljanov.
Prva šola v Solkanu je bila župnijska. Ustanovljena je bila 8. novembra 1843. Imela je dva oddelka: tedenskega in nedeljskega. V tedenskem je šolo obiskovalo 72 dečkov in 71 deklic, v nedeljskem pa 15 dečkov in 32 deklic. Pouk je trajal dve uri in pol na teden. Učni prostor z vso potrebno opremo je bil v široki sobi občinske hiše blizu župnijske cerkve, z vso potrebno opremo. Učni knjigi sta bili “Abecednik” in “Mali katekizem”.¹³⁹
Kje se je nahajala prva šola, moremo ugotoviti iz družinskih knjig župnije Solkan. Zraven sedanjega župnišča, Mizarska 18, kjer je bilo vedno stanovanje kaplana, torej kaplanija, je bila hiša, ki leta 1789 označena kot “domus comunitatis”¹⁴⁰ (občinska hiša), nekaj let pozneje kot “casa dellla chiesa s. Stefano”¹⁴¹ (hiša cerkve sv. Štefana), leta 1840 kot občinska hiša in klet cerkve sv. Štefana in “od novembra 1843 krajevna šola”,¹⁴² leta 1855 pa: “scuola parrochiale”¹⁴³ (župnijska šola). Sedaj bi na tem mestu bila hiša Mizarska 16. Izgleda, po pripovedovanju nekaterih domačinov, da so pozneje šolo preselili v drugo hišo, ki je bila tudi cerkvena last, na sedanjem trgu pred cerkvijo.
Poučeval je kaplan in učitelj Jernej Štrekel za 60 goldinarjev iz dohodkov podružne cerkve sv. Katarine. Jernej Štrekel je bil rojen leta l814 v Gorjanskem, umrl pa je leta 1880 pri sv. Roku v Gorici. Poučeval je tudi kaplan in “ludimagister” Anton Merkel, rojen v Šempasu leta 1817 in umrl v Prvačini leta 1879. – Prvi svetni učitelj v Solkanu je nastopil leta 1856, zanj je bil razpisan konkurz “za učitelja in organista”.¹⁴⁴
Slovesna blagoslovitev nove šole v sedanji Šolski ulici se je izvršila 29. 10. 1905. V nedeljo 22. 10. so v cerkvi ta dogodek tako oznanili: “Ob 10. uri bo slovesno blagoslavjanje nove šole in sicer takole: v farni cerkvi bo najprej klicanje Sv. Duha Veni Creator z molitvijo na čast Sv. Duha. Potem pojdemo v procesiji, med katero se bodo pele litanije vseh svetnikov, k novi šoli. Tukaj se bo najprej po predpisanem obredu blagoslovila šola. Potem bo govor g. celebranta, za tem govor visokorodnega gospoda glavarja, grofa Attemsa, po tem govor gospoda okrajnega šolskega nadzornika. Po dovršenih govorih se vrne procesija iz šole zopet v farno cerkev. Tukaj slovesna sv. maša. Po maši Te Deum laudamus pred izpostavljenim Presv. R. Telesom. Torej v nedeljo je za Solkan res velik, pomenljiv in prav vesel praznik blagoslovljenja novega šolskega poslopja. Ta dan je potrebno, da se vsi solkanski farani združijo in se udeležijo slovesnega blagoslovljenja in slovesne službe z gorečimi molitvami, da bi Bog razlil vso obilnost svojega sv. blagoslova nad novo šolo in nad vso našo šolsko mladino.”¹⁴⁵
Iz oznanil 29. 10. 1905 izvemo, da je šolo blagoslovil častiti gospod msgr. dekan Frančišek Sedej (ki je februarja 1906 postal goriški nadškof), da so imeli govor še: grof Attems, predsednik sveta šolskega okrožja, cesarsko kraljevi šolski inšpektor Finžgar, krajevni župnik in ravnatelj solkanske šole gospod Tomaž Jug.¹⁴⁶
Solkanska župnija se je zelo zgodaj vključila v prizadevanja za ustanovitev otroškega vrtca. Prvi vrtec v Solkanu je začel delovati 1. 12. 1899.¹⁴⁷ Zato je razumljivo, da se je župnik Kolavčič potrudil, da je za blagoslovitev, 30. 11. 1899, povabil prvega slovenskega kardinala, goriškega nadškofa jakoba Missia. Iz oznanilne knjige Solkan izvemo naslednje: 19. 11. 1899: “Priporočilo staršem glede otročjega vrta, ki se bo odprl s prvim dnevom decembra. V sredo predpoludne naj se oglasijo starši, ki želijo, da pridejo njih otroci v otročji vrt – pri gospodu kaplanu.”¹⁴⁸ 26. 11. 1899: “V četrtek se bo odprl in blagoslovil otročji vrt in sicer so obljubili njih prevzvišena eminenca naš kardinal knezonadškof, da bodo sami prišli k nam sveto mašo darovat in blagoslovit naš otročji vrt, ako le ne bodo popred poklicani od sv. očeta v Rim, kar pa pričakujejo dan na dan. Torej na vsak način pripravljeni moramo biti, da pridejo. Ob 8. uri pridejo iz Gorice, ob 8,30 bode sv. maša in potem pojdemo v otročji vrt, da se blagoslovi.”¹⁴⁹ 3. 12. 1899: “Ta teden se bodo pobirali milodari za Alojzijevišče in za domači otročji vrt, za kateri so tudi naš prevzv. nadpastir, eminenca kardinal nadškof darovali 50 fl.”¹⁵⁰
Ta prvi otroški vrtec je imel prostore v sedanji Šolski ulici št. 8. Po prvih navdušujočih uspehih so nastopile tudi krize, kar moremo razbrati spet iz oznanilne knjige. 26. 8. 1906: “Otročji vrt začenja tudi v soboto (1. 9.) z vpisovanjem, toda opozarja se vas, da ga bo treba opustiti, ako se ne pomnoži število obiskujočih otrok in pa udov-podpornikov.”¹⁵¹ In 24. 10. 1909: “Otročji vrt, tako slovesno otvorjen in od svetega spomina kardinala Jakoba slovesno blagoslovljen, naj bi se smel opustiti, ker je slavno starešinstvo društvu otročjega vrteca odpovedalo vsako nadaljno podporo? Ne, to se ne sme zgoditi!! To bi ne bilo le nečastno in sramotno za našo sicer za vse dobro vneto solkansko občino, ampak bi bila tudi velika škoda za vaše otroke… Zato se obračamo na vas, dragi farani, s prošnjo, da pristopite kolikor mogoče v največjem številu v društvo otročjega vrteca, da bode mogoče ne le vzdrževati otročji vrtec, kakršen je bil do sedaj v svojih malih začetkih, ampak ga tudi zboljšati… V združenji je moč!”¹⁵²
Ko je bila nevarnost obolenja za koze, je s svojimi priporočili posegel vmes tudi župnik s svojimi oznanili v cerkvi: “V četrtek ob 3. urah popoludne se bodo cepile in precepljevale kozice otrokom rojenim od 1. maja 1888 do konca aprila 1889 in onim, ki so bili rojeni l. 1878. Otroci, ki niso bili cepljeni lanskega leta, se morajo pod kaznijo v tem letu za to predstaviti. Pregledovanje kozic bo 13. 6. ob 4 popoludne” (2. 6. 1889).¹⁵³ Podobna oznanila so bila do prve svetovne vojne vsako leto spomladi in delno tudi še potem. Leta 1906 so bila dodana še ta priporočila: “Vsi otroci naj se predstavijo lepo umiti in čedno oblečeni, kakor se spodobi. Ob šesti uri in se da znamenje z enim zvonom farne cerkve. Nakar je treba skrbeti, da ob 7. uri zjutraj ste vsi pripravljeni z otroci v šolskem poslopju.”¹⁵⁴ Do leta 1905 se je cepljenje vršilo “v farovžu”,¹⁵⁵ naslednja leta v prostorih nove šole.
O dejavni materialni pomoči solkanskim župljanom govori to oznanilo v cerkvi: “Danes popoldne hitro po molitvi so vabljeni priti v šolo vsi gospodarji in kmetje in komur je mar za pravi blagor naše občine – na pogovor in poduk o ljudski posojilnici, ki se misli ustanoviti po zgledu drugih občin tudi pri nas v Solkanu” (28. 2. 1897).¹⁵⁶ V popisu Katoliških organizacij v Solkanu po 1. svetovni vojni je označena tudi “Hranilnica in posojilnica v Solkanu”, ki ima namen pomagati zadružnikom v gospodarskem oziru. Ker ni bilo v Solkanu primernega prostora, je delovala v Gorici.¹⁵⁷
Ob koncu 19. stoletja sta bila v Solkanu kaplana Ivan Rojec in Ivan Dermastia, ki sta bila po zgledu dr. Kreka zelo usmerjena v socialno delovanje. Rojec je bil v Solkanu le tri leta. Veliko dobrega je naredil, ko je bil prestavljen za župnika v Bilje in Miren, kjer je organiziral zadrugi opekarjev in čevljarjev. Dermastia, ki je bil eden vodilnih krščanskih socialcev na Goriškem, pa je poskušal z delom s solkanskimi mizarji. Ko je bil Krek v Šempetru na prvem goriškem krščansko socialnem shodu, ga je 30. junija 1896 pripeljal v Solkan, kjer “je imel uspel sestanek s tamošnjimi mizarji”.¹⁵⁸ Dermastia kot kaplan najbržda ni imel povsem prostih rok za svoje delo in tudi prestavljen je bil leta 1903 v Plave, da njegovo prizadevanje s solkanskimi mizarji ni obrodilo bolj vidnih sadov. Iz dodatka oznanilom 23. 10. 1898, ki ga je sam pripisal, izvemo še za ta drobec njegovega delovanja: “Popoldne po blagoslovu priredi slov. kat. delavsko društvo javen poučen shod, na katerem se bode govorilo o važnih vprašanjih. Priporoča se vam, da se shoda obilno udeležite.”¹⁵⁹ Podoben shod je bil v Solkanu verjetno večkrat, gotovo pa 5. 2. 1899.¹⁶⁰

Viri:

139. Prim. Prva šola v Solkanu. Nadškofijski arhiv v Gorici, mapa Solkan.
140. Prim. Cathalogus status animarum Salcani 1796, 15.
141. Status animarum župnije Solkan po letu 1826, 32. V popisu hiš v Solkanu je lata 1820 ta hiša označena kot “hiša občinskega sveta”, Državni arhiv v Gorici, register 64.
142. Status animarum župnije Solkan 1840, 40.
143. Status animarum župnije Solkan 1855, 48.
144. Prim. Prva šola v Solkanu, n. d.
145. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1904-1914, 69.
146. Prim. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1904-1914, 69-70.
147. Prim. Zbornik Sto let vrtca v Solkanu, Nova Gorica-Solkan 2000.
148. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 148.
149. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 148.
150. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 149.
151. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1904-1914, 98.
152. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1904-1914, 201.
153. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1888-1894, 31.
154. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1904-1914, 96.
155. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 237.
156. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 61.
157. Prim. katoliške organizacije v Solkanu, 21. 6. 1920, Nadškofijski arhiv v Gorici, mapa Solkan
158. Erjavec F., Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, 137.
159. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 114.
160. Prim. Oznanilna knjiga župnije Solkan 1895-1903, 123.