Kdaj je prišlo krščanstvo v Solkan, lahko le ugibamo. Ni nemogoče, da so prvi kristjani stopili na solkanska tla pred letom 313, ko je bilo krščanstvo v rimskem cesarstvu še prepovedano. Če je bil Solkan utrjena postojanka ob rimski poti, je zelo verjetno, da je vanj prišel tudi kakšen vojak ali trgovec, ki se je srečal s krščanstvom v Rimu, kjer je bilo to navzoče že pred letom 50 po Kr., ali v bližnjem Ogleju.

Dva predmeta iz Solkana s krščansko simboliko pa sta neovrgljiva dokaza, da so tu živeli kristjani že vsaj pred 1500 leti. To sta oljenka in železen pasni okov.

V antiki so v Sredozemlju za razsvetljavo uporabljali v glavnem olje, svetilke so bile oljenke. Kristjani so oljenke krasili s krščanskimi znamenji. Na vrtu družine Klemenčič – Komavec za solkansko župnijsko cerkvijo so našli takšno oljenko iz žgane gline, ki je iz obdobja 300 do 600 let po Kr. Čeprav je na vrhu malo poškodovana, na njej vidimo stilizirane palmove liste in Kristusov monogram PX. Palmovi listi so simbol mučeništva. Kristusov monogram je sestavljen iz začetnih črk njegovega imena v grščini.1

Arheološka izkopavanja in naključne najdbe pričajo, da so v 7. stoletju na področju Solkana živeli Langobardi, ki so bili takrat že pokristjanjeni. O krščanski veri Langobardov v Solkanu govori železen pasni okov, ki je okrašen s križem.2

Gotovo so bili Solkanci vključeni v misijonsko delovanje oglejskega patriarha sv. Pavlina II. in so kot večina Slovencev v tistem času – okrog leta 800 – sprejeli krščansko vero.3

Viri:

1. Prim. Knific T. – Sagadin M., Pismo brez pisave, Ljubljana 1991, 29 in 68.
2. Prim. Knific T. – Sagadin M., n. d., 31 in 77.
3. Prim. Paschini P., La pieve di Salcano, v: Miscelanea di studi storici, Gorica 1956, 73. Prim. tudi La parrocchia dei s. Ilario e Taziano di Gorizia, Gorica 1991,1.