To je ovitek krstne knige IV župnije Solkan za leta 1655-1692. Nahaja se v arhivu župnije Solkan. Ob koncu 15. stol. je tisk izpodrinil rokopisne knjige. Tiskane knjige so iz papirja, medtem ko so zlasti pomembnejše rokopisne knige iz pergamenta (strojene kože). Nekatere rokopisne knjige, ki jih niso več rabili, so pozneje prišle zelo prav za vezavo knjig. Omenjena krstna knjiga, ki jo je svoj čas precej poškodoval požar, je posebna dragocenost v Solkanu, ker je vezana v častitljiv pergament iz časa pred letom 1500. Pergament je popisan na obeh straneh, notranja stran je prilepljena na platnice iz kartona. Zaprosili smo dr. Marijana Smolika, profesorja Teološke fakultete v Ljubljani, za strokovno mnenje o tem pergamentu.
“Opisujem knjigo (rokopis), če jo držim v rokah tako, kakor da jo berem: spodaj, zgoraj, spredaj, zadaj. Vezana je v dva lista (v prepognjen list) oglejskega misala, kakor pokaže primerjava s tiskanim oglejskim misalom iz leta 1508 (ki ga hrani tudi Semeniška knjižnica v Ljubljani), isto besedilo pa je tudi v izdaji iz leta 1514, zato je verjetno, da je tudi starejši rokopis, morda iz 15. stoletja, imel enako besedilo.
Spredaj zgoraj: Dobro je berljiv spodnji del besedila, kakor je v misalu na foliju CXCI r, v zadnji vrsti: Fulgebunt iusti. To je berilo iz 3. pogl. Knjige modrosti, uporabno pri skupnih mašah za mučence.
Spredaj spodaj: Besedilo je dobro berljivo na notranjem zavihku, kjer beremo, da gre za mašo po želji ob torkih v čast Svetemu Duhu, pred tem pa konec maše za modrost. Za primerjavo desni stolpec na foliju CCV r in nadaljevanje na drugi strani (CCV v).
Zadaj zgoraj in spodaj: zelo zabrisano besedilo, da nisem uspel najti predloge v tiskanem misalu. Dobro se vidi navodilo (zadaj spodaj), da je treba vzeti prefacijo iz maše v čast apostolom. To sodi v skupino skupnih maš, ki so v misalu pred tistimi za posamezne dneve v tednu (po želji). Pred skupnimi mašami pa so tiste za posamezne godove in praznike svetnikov.
Tiskani misali so stavljeni v dveh stolpcih, naš rokopisni pa je bil pisan v enem stolpcu čez vso stran, besedilo široko okr. 16 cm, verjetna višina stolpca bi bila vsaj 25 cm.
V seznamu Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, ki ga je Milko Kos izdal leta 1931, seveda ni primorskih knjižnic, ki so bile takrat pod Italijo, vendar je med opisanimi misali eden (takrat v muzeju v Mariboru, št. 157, na str. 225-226), za katerega piše, da je bil v rabi na oglejskem ozemlju (ki je seveda segalo po vsej Sloveniji do Drave). Po opisani velikosti in pisavi v enem stolpcu, vendar na papirju, in ker ga je cenil na drugo polovico 15. stoletja, bi utegnil biti zelo podoben tem fragmentom iz Solkana. Za podrobno analizo bi ga veljalo primerjati.”