Solkanska župnija v najstarejših seznamih dajatev

Za mnoge župnije so taksacije ali seznami župnij z odgovarjajočo določitvijo dajatev najstarejši vir, s katerimi ugotavljajo starost, prvo omembo in s tem povezan začetek župnije. V teh seznamih najdemo tudi solkansko župnijo.

1. Taxatio proventuum… et Plebium (Obdavčenje dohodkov… župnij) je iz leta 1247²⁹ in je najstarejši seznam župnij našega zemljepisnega območja z določitvijo taks. Patriarh Bertold Andeški je bil leta 1245 na koncilu v Lyonu, kjer je papež Inocenc IV. priporočil denarno pomoč za križarske vojne in latinsko cesarstvo v Carigradu. Zelo verjetno je, da je patriarh ob povratku sklical sinodo, na kateri so določili, koliko bo v ta namen prispevala vsaka župnija. Na tem seznamu je med župnijami spodnjega arhidiakonata omenjena Gorica z dajatvijo 20 mark. Zanimivo je, da je na tem mestu namesto Solkana Gorica. Toda v tistem dokumentu je še drugi del, ki v drugačni obliki ponovi prvega. Tu pa je omenjena župnija Solkan (plebs Salcani), obdavčena s 24 markami (za primerjavo: župnija Miren 4 marke), ni pa omenjena Gorica. To pomeni, da sta bili v tistem času besedi Gorica in Solkan po vsej verjetnosti istoznačnici.

2. Iz začetka 13. stoletja je Cenitev beneficijev v oglejskem patriarhatu (Extimatio beneficiarum Patriarhatus Aquielejen. de Foroiulii),³⁰ kjer je omenjena Plebs Zalgani (župnija Solkan), ki je obdavčena s 30 markami.

3. Tretji spisek beneficijev v okviru oglejskega patriarhata je v Novi cenitvi (Extimationes novae),³¹ ki je narejena za časa patriarha Pagana 13. 2. 1330. V tem spisku je solkanski župniji (Plebes Celchani) določena taksa 35 mark (za primerjavo: Mirnu 5, Dornberku 6). Iz teh treh spiskov bi mogli sklepati, da se je materialni položaj solkanske župnije izboljševal.

4. Še bolj nam postane jasen položaj solkanske župnije s pomočjo vatikanskega dokumenta Obračun desetin (Rationes decimarum)³² iz leta 1296, ko je papež Bonifacij VIII. določil desetino. Na podlagi cenitve stanja župnije je bilo določeno, da solkanski župnik plača desetino v prvem obroku 3 fertoni in 4 groši, v drugem obroku pa 4 groši, 1 denar in 2 benečana. V tem seznamu so poleg solkanskega župnika zapisani še trije vikarji: vikar kraja se je opravičil, da ne more plačati, vikar Gorice je plačal za dva obroka 44 denarjev, tretji vikar pa je na seznamu samo omenjen brez določila dajatve, iz česar bi sklepali, da zaradi majhnih dohodkov ni bil obvezan plačati.

Zanimivo je, da “nobena od župnij, ki so naštete v tem seznamu, ni opisana tako podrobno, saj nobena ni bila tako pomembna kot župnija Solkan,”³³ ki je vključevala tudi Gorico.

Viri:

29. Prim. Paschini P., n. d., 71.
30. Prim. Paschini P., n. d., 71-72.
31. Prim. Paschini P., n. d. 72.
32. Prim. Paschini P., n. d. 72.
33. Prim. Paschini P., n. d. 72.