Novo leto je polno pričakovanja. Staro je minilo in večina upa, da bo novo leto boljše. V časih, ki so nezanesljivi, so ta Z nedeljo Jezusovega krsta zaključujemo božični čas in začenjamo čas med letom. Jezus je prišel iz Galileje k reki Jordan, kjer je Janez krščeval. Želel se je dati krstiti. Kljub temu, da je bil popoln, je hotel biti solidaren z nami. Stopil je na pot ponižnosti, da bi nam pokazal, kako je največji tisti, ki stopi v vrsto z največjimi grešniki, vendar ne iz napuha, ampak z željo, da pred vsemi prizna, da je Bog naš stvarnik in samo njemu pripada čast in slava. Ko starši prinesejo otroka h krstu, posnemajo Jezusa. V svojem imenu se pred Bogom zavežejo, da bodo otroku stali ob strani v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju in mu bodo s svojim pričevanjem vere, upanja in ljubezni najboljša popotnica v samostojno življenje.
Ko je bil Jezus krščen, je nadenj prišel Sv. Duh. Po krstu je Jezus stopil iz vode. Odprla so se nebesa in glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Ko smo prejeli sveti krst, je bil tudi nam podarjen Sveti Duh. Krščencu Bog govori: »Ti si moj sin/hči, nad katerim imam veselje.«
Postali smo Božji otroci, vendar se tega v svojem življenju premalo zavedamo. Z duhovnega vidika je dan našega krsta eden največjih praznikov, ki se je zgodil v našem osebnem življenju. Ali vemo, kdaj smo bili krščeni? Kakor je Jezus po krstu v Jordanu začel svoje javno delovanje, tako tudi mi pri krstu prejmemo poslanstvo, da sodelujemo pri Jezusovem delu za Božje kraljestvo.
Nismo poklicani, da rešimo svet oziroma vse njegove probleme. Vendar ima vsakdo izmed nas enkratno poslanstvo v svojem življenjskem okolju, najsibo v svoji družini, v šoli ali na delovnem mestu. In to poslanstvo je v tem, da se z vero predamo majhnim, vsakodnevnim nalogam in poskušamo na ta način odgovoriti na Božji klic in sodelovati pri delu za nebeško kraljestvo. Bog vabi vsakega izmed nas, da ozavestimo svoj krst in se zavemo svojega poslanstva. Odprti so potoki milosti, samo pristopiti moramo in se napiti iz teh neskončnih vrelcev, ki jih daje Božji Duh. Vsi smo povabljeni, a marsikdo se težko odloči. Naj nam Sveti Duh da poguma, da si bomo upali tvegati in se napojili ob viru njegove tolažbe. Zagotavlja nam, da se bo naše življenje spremenilo in bomo postali veseli kristjani, odprti za vsakega človeka.
