»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.

Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (Mt 25,21)

Bog nam ne daje le nekaj drobiža (Mt 25,14-30).Biti veren, pomeni biti zvest darovom, ki smo jih prejeli. Nekateri med nami so prejeli pet, nekateri dva, nekateri le en talent. Tudi kdor ima le en talent, je prejel zelo veliko. V življenju ni odločilno, kakšne darove in koliko darov imamo, marveč kako jih razvijamo, z njimi upravljamo in trgujemo. Kdor ima le en talent, je v svojih prizadevanjih lahko veliko večji od tistega, ki ima deset talentov.

V zmoti smo, če mislimo, da povsem ali zelo dobro poznamo samega sebe, bližnje in Boga. Ravno to slepo prepričanje onemogoča medsebojno spoznavanje.

Tretji služabnik, četudi pravi, da pozna svojega gospodarja, ga v resnici ne pozna. Napačen strah pred gospodarjem, ga paralizira. Njegovo zmotno prepričanje je: »Briga me, saj to ni moje!« Ne zaveda se, da kar naredi za gospodarja, naredi tudi zase; da si veselja in sreče ne more dati sam; da je čas v svojem bistvu pričakovanje  Gospodarja.

Zares živi, kdor je pripravljen za svoj življenjski cilj umreti. Kdor si je za glavni življenjski cilj postavili nekaj, kar je v resnici obrobnega pomena, zgolj vegetira in životari. Je kastriran. Ne čuti smisla življenja. V njem ni veselja in življenjske moči. Njegovo življenje je neznosno. Čuti se osamljen, otožen in depresiven. Ta človek je zares ubog. Trgujmo, ne bojmo se tvegati, ljubiti in izgubiti svojega življenja. Živimo!