Ob koncu cerkvenega leta nas Božja beseda spominja na dan, ko bo konec vsega materialnega. Ob hitrem tehničnem razvoju se nam zdi, da obvladujemo svet, Bog pa je nekaj, česar ne potrebujemo. Vendar nas Božja beseda spominja, da je nad nami Nekdo, ki nam daje popolno svobodo in avtonomijo, a bo za naša dejanja zahteval odgovor. Kristus bo ponovno prišel kot sodnik živih in mrtvih. Kdaj bo to ne vemo. Ne smemo biti ravnodušni, kajti tisti, ki nas je poklical v življenje, nas bo tudi vprašal, kaj smo naredili s svojim življenjem in kako smo trgovali s talenti, ki nam jih je dal. Vprašajmo se: »Kaj bom lahko pokazal?« Nič drugega kot ljubezen, ki je gibalo vsega. Brez nje je vse mrtvo in pogubljeno.
»Vam, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti,« nas spodbuja prerok Malahija. Mnogi pravijo, da na tem svetu ni pravice. Prerok ob tem ni obupal. Vedel je, da bo prišel dan pravice tudi za tiste, ki so brez pravic in odrinjeni na rob. Kdor sprejme Boga, je rešen. Zanj so odprta vrata v Božje kraljestvo. »Kdor noče delati, naj tudi ne je!« pravi apostol Pavel. To pravilo bi danes mnogi radi uvedli v sodobno družbo, kjer bi nekateri radi dobro živeli brez truda. Apostol pove, da mora vsakdo poskrbeti za življenje z rednim delom.
Naše resno in odgovorno delo bo najlepši zgled za druge, da bodo živeli in delali pošteno in ne živeli na račun drugih.
Ko je Jezus govoril o koncu sveta, so si mnogi delali skrbi z iskanjem odgovorov na vprašanji: »kdaj?« in »kako?« Jezus ni hotel potešiti njihove radovednosti, ampak jih je usmeril na tisto, kar je najpomembnejše: spreobrnjenje srca in vera v Boga, ki je edini odrešenik, naša pot, resnica in življenje. Kdor sprejme Boga, ki je ljubezen, je dolžan to ljubezen deliti s svojimi bližnjimi. Trudimo se za stvari, ki ostanejo in jih molj časa ne more uničiti. To je naš duhovni svet, povezan z močno vero, ki jo krepijo konkretna dobra dela, storjena iz ljubezni. Le v moči vere bomo mogli prepoznati prave vodnike in se izogniti prevarantom, ki nas hočejo speljati stran od Kristusa in nam ponujajo lahko pot v doseganju duhovnih dimenzij. Danes je svet poln »odrešenikov«, ki nas želijo voditi za seboj. Le z globokim zaupanjem v Božjo previdnost bomo hodili po pravi poti in prispeli v Očetovo hišo, kjer se bomo počutili kot doma, saj je Bog dober in usmiljen in nam vedno daje tisto, kar potrebujemo – tudi zgovornost in modrost, če se moramo zagovarjati pred ljudmi, ki Boga ne priznavajo in nas zaradi naše vere zapostavljajo ali celo preganjajo.
