Na zahvalno nedeljo se Bogu zahvaljujemo za vse dobrote, ki smo jih prejeli. Zavedamo se, da je vse, kar imamo, Božji dar in da ni nič samoumevno. Praznik hvaležnosti in zahvale ni le prilika za zahvalo za letino in pridelke v naravi, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je sveta maša, saj evharistija po grško pomeni zahvala za vse, kar nam je podarjeno.
Apostol Pavel nam v 1. pismu Tesaloničanom polaga na srce: »Mi se neprenehoma zahvaljujemo Bogu, da ste besedo, ki ste jo slišali in prejeli od nas, sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo; ta tudi deluje v vas, ki verujete.«
Gotovo je največji dar, da Bog skrbi za nas in da nam govori, nas spodbuja in nam kaže pravo pot. Ni mu vseeno kako živimo in ni oddaljen bog, ampak je osebni Bog, ki želi odnos z nami. Vedno nas čaka, da prisluhnemo njegovemu glasu v globini srca in se odzovemo na njegove pobude, ga sprejmemo za prijatelja in sodelavca ter delamo v njegovi službi v blagor sočloveka. On nam daje popolno svobodo, zato je od nas odvisno, ali bomo sodelovali z njegovim načrtom za nas, ali pa se bomo opirali samo na svoje moči in Boga postavili na stranski tir.
Primer slednjih so farizeji, ki vse delajo mimo Boga. Jezus nas svari pred njimi: »Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo.« Jezusovo ravnanje pa je popolnoma nasprotno. On prvi uresniči zapoved ljubezni, ki jo uči, ob tem pa tudi pravi, da je njeno breme lahko in prijetno, saj nam ga On sam pomaga nositi. Pot kristjana je vedno najprej pot zavedanja, da sem grešnik – hkrati pa rešen. In v tej luči potem lahko gledam tudi na druge. In skušam čim bolj delati dobro. Naša osnovna naloga je, da smo drug drugemu bratje in sestre, kakor nas uči naš nebeški Oče po svojem sinu in našem bratu Jezusu. Resnično smo lahko hvaležni za vse.
