Velika noč, 20.4.2025

Če Kristus ni vstal od mrtvih in je njegovo vstajenje le mit, nima smisla hoditi k maši, za duhovnike bi bilo bolje, da si dobijo drugo službo, cerkve in njih vzdrževanje so nepotreben strošek, pridige so mlatenje prazne slame; krščanstvo je iluzija. Če pa je Kristus res vstal, je Velika noč popolno razodetje Boga in prinaša velika sporočila. Katera?

Jezus nam z vstajenjem odpira vrata večnosti. Če obstaja, kot uči materializem, samo ta svet in bivamo zgolj dokler živimo na tem svetu; če onkraj tega sveta ni nič – kakšen smisel ima živeti? Občudovanja vredni so ateisti, ki se trudijo živeti krepostno. Žal pa mnogi, ki nimajo vere v večno življenje človeka, podležejo nihilizmu in obupu; skušajo zapolniti praznino z raznimi drogami in iluzijami, se odločajo za samouničevanje in beg od življenja. Svet, v katerem živimo, ni dokončen. To ne pomeni, da je ta svet slab in grd. Je lep in dober, a ni vse. Vse na tem svetu je minljivo. Na tem svetu živimo le kratek čas. Bog nam pripravlja še lepši svet, čudovito resničnost večnega življenja.

Čas tiranov je potekel. Ob Jezusovi smrti na križu se je zdelo, da imajo tirani popolno avtoriteto in oblast, da si lahko podredijo tudi Jezusa, da lahko kontrolirajo vse. Mnogi so bili ob Jezusovi smrti potrti in razočarani: »Tirani so zmagali! Jezusu ni pomagalo, da je bil dober in delal čudeže.«

Tirani tudi danes diktirajo dogajanje na svetu, tudi danes »napredna avantgarda« meni, da ve, kaj je dobro za svet in vsemu človeštvu vsiljuje svoje rešitve. Vladajo z orožjem birokracije, zatiranja, strahu in z medijsko manipulacijo. Uporabljajo tudi UI in napredne biometrične kamere. Vladajo z družbenim inženiringom, z vlivanjem strahu in ščuvanjem družbenega sovraštva, nasilja ter organiziranjem kibernetskih vojn. Zdi se, da je globoka država premočna in je edina rešitev, da se sprijaznimo, da nam prihodnost določajo tirani, ki se sicer razglašajo za naše dobrotnike in humaniste. Ta »vsemogočna elita« vsaj kdaj pomisli: »Kaj pa, če je Kristus res vstal od mrtvih? Kakšne posledice ima to za nas in celotno človeštvo?«

Jezusovo vstajenje obrne vse na glavo. Tirani nimajo zadnje besede. Božja ljubezen slavi zmago.

Bogdan Vidmar

Podobni prispevki

  • 27. nedelja med letom, 6.10.2024

    Eno meso. Adam brez Eve se čuti osamljen. Človek teži k srečanju (sreča – nje). Brez srečanja, človek ni srečen. Poimenovanje rib, kopenskih živali, ptic, rastlin…; to človeka ne zadovolji. Znanost, tehnika, kultura, produktivnost, potrošništvo in premoženje, vse to nam ne zadostuje! Ustvarjeni smo za veliko več; da bi ljubili in bili ljubljeni! Mož in…

  • Velika noč, 17.4.2022

    Pasha Prehod. Sprememba. Novost. Rast. Proces. Koraki, ki jih naredimo, če verujemo v Jezusovo vstajenje. Vstati z Jezusom pomeni:  1. Prehod od statičnosti k dejavnosti. Gibanje! Žene, ki so šle k grobu so bile potrte in žalostne. Ljudje smo podvrženi jamranju. Imamo se za žrtve. V tarnanju in obupu smo statični. Pričakujemo, da se bodo…

  • 3. velikonočna nedelja, 4.5.2025

    Konklave. Začetek v sredo 7. maja ob 16. 30.Potek: kot predvideva Ordo Rituum Conclavis. Katoliška Cerkev je, po pogrebu papeža Frančiška, pred izbiro novega papeža. Molimo za odgovornost kardinalov pri volitvah: »Sveti Duh, navdihni kardinale, da bodo izbrali papeža, ki bo dobro vodil Cerkev!« Cerkev in človeštvo se nahaja pred mnogimi izzivi. Danes prevladuje ideja…

  • 5. nedelja med letom, 7.2.2021

    KAKO PA MI OZNANJAMO EVANGELIJ? V današnjem evangelijskem odlomku nam evangelist Marko pripoveduje, kako je Jezus po čudežih ozdravljanja, dejal: »Pojdimo drugam v bližnja naselja da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.« Ni bil potujoči zdravnik, temveč potujoči učitelj. To doslednost Jezus pričakuje tudi od nas. Apostol Pavel je zapisal: »Če oznanjam evangelij,…

  • 12. nedelja med letom, 23.6.2024

    Srce govori srcu Junij je posvečen češčenju presvetega Srca Jezusovega. V Jezusovem Srcu častimo  Božjo ljubezen do človeštva. To je temelj krščanske kulture. Za razmah te pobožnosti ima velike zasluge svete Marjeta Marija Alacoque (1647-1690). Kako pobožnost do Srca Jezusovega razumeti in gojiti danes? Ne gre za preprosto pobožnost, zgolj za sentimentalizem. Vsekakor ta pobožnost…