NIKOGAR NE MOREMO PRISILITI, DA BI NAS SPREJEL
Jezus pokliče svoje učence in jih pošlje z natančnimi pravili. Jezus kot dober pastir, pedagog, učence pošlje živet gostoljubnost. Pravi jim, naj ostanejo tam, kjer jih bodo sprejeli. Kristjan je tisti, ki se je naučil gostoljubnosti, sprejemanja.
Jezus jih ne pošlje kot mogočnike, poglavarje, zadolžene za postavo in pravila. Ravno nasprotno, pokaže jim, da je kristjanova pot spremeniti srce. Gospod pa nam jasno pravi: v logiko evangelija se ne more prepričati z argumenti, ampak tako, da se naučimo gostoljubnosti.
Mnogokrat pozabimo, da obstaja zlo, ki je pred našimi grehi. To je »osamljenost«. Osamljenost ima lahko veliko razlogov. Kako nam škoduje! Ločuje nas od drugih, od Boga, od skupnosti. Zapira nas vase.
Bratsko sprejemanje je najboljše pričevanje, kot je rekel Jezus, »po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen«.
Bog se nikoli ne pusti premagati v gostoljubnosti, zato pošilja svojega Sina, ga podarja, izroča, deli, da bi se naučili pot bratstva.
Eno je gotovo: nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas sprejel in gostil. A kako lepo si je predstavljati naše župnije, skupnosti, kraje … kot različna središča srečevanja in povezanosti med nami in Bogom.