
Jezus gleda na nas z ljubeznijo in dobrohotnostjo. Pomnoži kruh, nasiti večtisočglavo množico, osvobaja obsedence, obuja mrtve, samega sebe nam daje za hrano.
Sočutje ne vključuje le čustev. Sočuten ni ta, ki se mu drugi smilijo, marveč kdor jim pomaga. Jezus nas ne uči “ene ideologije”, ampak “mnogo stvari”, ki so bistvene za naše življenje. Zakaj so preprosti Galilejci šli za Jezusom? Niso poznali definicij o Jezusu in niso vedeli, da bo vstal od mrtvih. Za njim so šli, ker so iskali odrešenje. Žal so mnogi iskali le svoje koristi. Imeli so težave z zdravjem, družino, pekla jih je vest, mučile so jih razne skrbi. Čutili so, da se Jezus zanje zanima ter jim pomaga v njihovih fizičnih, duševnih, duhovnih in socialnih težavah.
Krištofova nedelja
Danes obhajamo Krištofovo nedeljo, ko se zahvaljujemo za srečno prevožene kilometre, prósimo za blagoslov na naših poteh in zbiramo sredstva za misijonska prevozna sredstva.
Iz prošenj in zahval misijonarjev in misijonark, ki vsako leto prihajajo kot odziv na našo akcijo MIVA, se jasno kaže, kako zelo potrebujejo vozila, ki so največkrat edina prevozna sredstva daleč naokoli. Uporabljajo jih pri oznanjevanju evangelija, in tudi za vsakovrstno pomoč ljudem v največjih stiskah.
Kot kristjani smo poklicani, da pomagamo sočloveku.
Pri tem so nam lahko velik vzgled prav misijonarji, ki pogosto v nemogočih razmerah širijo vero, vzgajajo, skrbijo za zdravje in osnovne življenjske potrebščine ljudi, ki to zares potrebujejo.
Naj bo tudi naše življenje čim bolj pristno v službi bližnjemu, da bomo z življenjem pričevali za vero v Jezusa Kristusa.
Naj nas Krištofova nedelja spodbudi tudi k dobrodelnosti: »Naš dar Boga slavi, za vse prevožene poti!«