Nedelja čudenja.

Jezusovi rojaki se čudijo Jezusu. Od kje Jezusu vse njegove sposobnosti, besede, čudeži in modrost? Jezus se čudi neveri rojakov. Niti njegova dela in čudeži niso v njih prebudili vere. Čudeži v ljudeh ne prebudijo vere. Obratno; kdor veruje vidi in dela čudeže.

Jezus ni uglajen, sladkoben in politično korekten.

Ozdravlja bolnike, kjer medicina odpove. Odpušča smrtne grehe in se druži z grešniki. Pred jedjo si ne umiva vedno rok, dotika se gobavcev… in s tem krši predpise. Njegova razlaga Postave se razlikuje od razlage pismoukov…

Vsak človek veruje in pripada določeni religiji. V kaj oziroma komu verujemo! Ofenziva t. i. »post-resnic« pravi: Res ni to, kar je res, kar so dejstva, kar pravi Sveto pismo; marveč to, kar čutimo in si želimo; kar so javna čustva. Res?

Kako presojamo druge?

Smo podobni Jezusovim rojakom, ki so menili: Vedno se je tako delalo, torej Jezus blodi. Ali ni to tesarjev sin; sin revčka in torej tudi on revček? Vprašanje: »Ali ni Marijin sin?«, nosi v sebi namigovanje na Marijino nezvestobo Jožefu, saj se je takrat reklo »Jožefov sin«. Imena Jezus ni nosil nobeden izmed očakov Stare zaveze, torej tudi Jezus ne more biti nič posebnega. Niti člani njegove družine Jezusa ne jemljejo resno, kako naj ga cenijo drugi? »Kristjani so… duhovniki so…