Prilika o izgubljenem sinu, najdenem sinu in usmiljenem očetu

S to priliko nas Jezus uči spoznavati srce Boga Očeta. Bog je Ljubezen in želi, da se tudi mi, njegovi sinovi znamo med seboj ljubiti, da smo med seboj bratje in sestre. Sreče ne najdemo v stvareh, ampak v medsebojnih bratskih odnosih. Lažne novice, ponarejanje zgodovine, zloraba vzgoje in medicine ter življenje brez kompasa, ni bratstvo in našo civilizacijo vodi v samomor.

Človek hodi, Bog teče

Ko je oče vidi, da se izgubljeni sin vrača, mu steče naproti in ga objame – se mu “vrže na vrat”. Bog Oče, ki odpušča naše greje, je do nas nežen, nas objema, gosti… Preden pridemo do Njega, je On že pri nas, preden spregovorimo nam že odpusti.

Znamo odpuščati in biti med seboj bratje?

V resnici je izgubljeni sin starejši brat, ki je ostal doma in si mislil: “Kako je mogel oče nagraditi tega mojega brata?”Starejši brat se ni zavedal, da je tudi on v še veliko bolj oddaljeni deželi, daleč proč od očeta, suženj in hlapec, ki se ne zaveda, da je sin in ima brata. Se veselimo prijateljstva, sodelovanja, “skupne hoje” (sinodalnosti), spreobrnjenja največjih grešnikov?

Gospod je blizu tem, ki ga iščejo. Kdor je žejen, zna ceniti vodo. Kdor je lačen, zna ceniti kruh. Kdor je osamljen, zna ceniti prijateljstvo. Kogar peče vest, zna ceniti odpuščanje.