25. nedelja med letom, 20.9.2026

Človek vedno išče privilegije in dobro plačo za svoje delo. Vse se plača. Kdor tako razmišlja, ne razume človeka, ki je velikodušen, ki razdaja vse ter pri tem ne stopa v ospredje in ne čaka hvale v medijih. Gospodar je vse delavce enako plačal, pa čeprav so eni delali cel dan, zadnji pa komaj eno uro: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Gre za brezposelnost, kajti nihče jih ni najel. Tudi ti imajo družine, za katere morajo skrbeti. Veseli gredo delat v vinograd, četudi za malo časa, da bo družina lahko preživela. Boj na trgu dela je neizprosen, tudi danes, a je danes veliko lažje, saj država pomaga preko socialnih služb. V tistem času pa je takšni družini pretila huda lakota.

Ko je prišla ura plačila, je gospodar namenil vsem enako plačilo. Na prvi pogled se zdi to krivično, saj so eni delali ves dan, zadnji pa le kakšno uro.

Tisti, ki so prišli prvi, so se pritoževali, da to ni pravično. Gospodar odgovarja: »Ali se nisi pogodil za svojo plačo in dobil si jo, ne delam ti krivice.« Ti delavci, ki so delali ves dan in protestirali, so s tem pokazali svojo sebičnost. Dobro so vedeli, da tudi drugi delavci težko preživljajo družine. Niso se vživeli v kožo teh, ki so skoraj ves dan čakali, da se jih bo kdo usmilil in jim dal delo. Videli so le sebe, kako so se potili ves dan v vinogradu. Tu gre za Božjo in človeško logiko. Po ‘človeški pravičnosti’ imajo pravico do življenja samo tisti, ki so močni, ki lahko proizvajajo. Vsi drugi, oslabeli in nezmožni dela, pa so obsojeni na propad. Bog gleda drugače, zato je vsakdo deležen njegove ljubezni.

Gospodar vinograda je prispodoba Boga, ki gleda na ljudi s ‘srcem’ in ne z očmi dobička. Ta prilika je tudi sinonim za krščansko življenje. Pristen kristjan ima življenje napolnjeno s smislom. Tudi v preizkušnjah se zaveda, da je Gospod z njim, da se bo življenje srečno končalo v večnosti pri Bogu. Vsega tega pa nima tisti, ki ne veruje. So pa še drugi, ki krščanstvo sprejmejo šele malo pred smrtjo. Tudi nje čaka enako plačilo, večno življenje. Prizadevajmo si, da bomo s pomočjo Božje milosti zmogli gledati s ‘srcem’.

Po: https://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/bogosluzje/23-misel-tedna-category/543-25-nedelja-med-letom-aa

Podobni prispevki

  • 14. nedelja med letom, 3.7.2022

    Žetev je velika, delavcev pa malo. Brez vinogradnika ni vina.Brez kmeta, ki orje, seje in žanje, ni žita. Podobno velja tudi za »Božjo njivo«. Preroki, pridigarji, kateheti, duhovniki, misijonarji, karitativni delavci…nas s svojim zgledom, spodbudami, opozorili… usmerjajo h končnemu cilju. Napovedana in že prisotna kriza Podražitev nafte, hrane… Tudi, ko smo imeli vsega dovolj, nismo…

  • Binkošti, 19.5.2024

    Božja moč Sveti pisci predstavijo Božjega Duha kot dih življenja (1 Mz 2,7); dež, ki napaja zemljo in spreminja puščavo v vrt (Iz 32,15; 44,3); silo, ki obnavlja življenje (Ez 37,1-14); močan veter, ki buči z neba; ognjene jezike (Apd 2,1-3). Vse te podobe kažejo na živahnost in nezadržno eksplozijo Božje moči. Duh povzroča velike…

  • Kristus Kralj, 22.11.2020

    PRAZNIK KRISTUSA, KRALJA VESOLJSTVA Cerkveno leto se v Katoliški cerkvi sklene s praznikom Kristusa, Kralja vesoljstva. Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino. Pomen praznika Božje…

  • 33.nedelja med letom, 14.11.2021

    Duhovne in naravne zakonitosti sovpadajo Vsak poganjek je znamenje, da življenje zmaguje nad smrtjo. Če sadimo krompir, bomo jeseni pobirali krompir; če sadimo zelje, bomo pobirali zelje. Če sadimo in sejemo ljubezen, bomo želi ljubezen; če sejemo sovraštvo in bomo tudi zadnji trenutek zavrnili Usmiljenje, bomo živeli v večnem sovraštvu in preziru. Gospod, usmili se…