Božja moč

Sveti pisci predstavijo Božjega Duha kot dih življenja (1 Mz 2,7); dež, ki napaja zemljo in spreminja puščavo v vrt (Iz 32,15; 44,3); silo, ki obnavlja življenje (Ez 37,1-14); močan veter, ki buči z neba; ognjene jezike (Apd 2,1-3). Vse te podobe kažejo na živahnost in nezadržno eksplozijo Božje moči. Duh povzroča velike spremembe, ruši ovire, odpira vrata, uničuje babilonske stolpe, ki jih je zgradila človeška roka, odpravlja v ljudeh strah in pasivnost.

Kdo nas vodi?

Nas vodi Sveti Duh ali hudobni duh? Ugotavljamo lahko, da danes kriterij niso več Božje zapovedi, niti razum. Danes kriterije določajo emocije: kaj želim, kaj mi ugaja… Na teh temeljih stoji nova religija. To nas vodi v barbarstvo in katastrofo. Barbar uničuje dragocenosti, ne da bi vedel, kaj te dragocenosti sploh so. Važno da uničuje! Da se čuti »cool« in »mega«. Barbari s pametnimi telefoni v rokah, niso bolj civilizirani, kot barbari, ki so v rokah držali navaden kamen. Seveda v kameni dobi niso bili vsi ljudje barbari, mnogi med njimi so bili plemeniti.

Duh Ljubezni, Resnice in Lepote

Sveti Duh nas uči razumevanja konkretnih stvari in dogajanja. Razodeva nam, da naše življenje ne zadeval le biologije in psihologije, marveč tudi duhovnost. Molimo lahko le v Svetem Duhu. Brez Svetega Duha bi se liturgija spremenila v navadno, človeško ceremonijo, molitev v monolog. Sveti Duh nas varuje pred duhovno alzheimerjevo boleznijo – pozabo Boga. Kdor dovoli, da v njem deluje Sveti Duh je vedno mladosten.