Ciril in Metod, apostola Slovanov, 5.7.2026

Jezus nas vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek!« Kako prijetno vabilo, polno ljubezni in skrbi za človeka. Na žalost ne jemljemo Jezusovih besed dovolj resno, ker preveč računamo zgolj na lastne moči in svojo pamet. Jezus je kot človek pokazal, kako želi biti blizu vsakomur: množico je nasitil, ozdravljal je bolne, obujal mrtve in učencem naročil: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil!« Njegov program je povezan z dobrimi deli, z iskreno ljubeznijo in odpuščanjem.

Jezus vabi: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in ponižen!« Jezus živi in se veseli z nami.Vera ne dela življenja težkega. Če ljubimo, Jezusove zapovedi niso težke. Jezus nam daje moči, da bi bremena lahko nosili. Kakor dela vera stvari mogoče, tako jih dela ljubezen lažje.

Danes je praznik svetih bratov Cirila in Metoda. Imenujemo ju slovanska apostola. Bila sta rodna brata, po rodu Grka, doma iz Soluna, mesta, v katerega okolici so se naselili Slovani. Zato se ni čuditi, da sta dobro znala slovanski jezik. V prvih mesecih leta 868 je papež Hadrijan II. v baziliki Marije Velike iz rok Cirila in Metoda sprejel bogoslužne knjige, ki sta jih brata sama prevedla v slovanski jezik, jih blagoslovil in položil na oltarno mizo. V navzočnosti papeža je nato sveti Ciril obhajal bogoslužje, med katerim so v Rimu prvič zazveneli bogoslužni spevi v slovanskem jeziku. Božje odrešenje sta Ciril in Metod posredovala Slovanom, da bi jih kulturno in duhovno dvignila in jim omogočila, da stopijo v krog kulturnih krščanskih narodov Evrope. To kaže, kako visoko sta cenila človeka, njegovo dostojanstvo in svobodo, ko sta prezirane ‘barbarske’ Slovane dvigala kot svobodne in s krščansko kulturo oplemenitene ljudi. To njuno delo je vtkano v današnjo evropsko civilizacijo, ki ima duhovne korenine v krščanstvu. Zato je prav, da ju slavimo kot utemeljitelja slovanske s krščanstvom prežete kulture, ki je tudi temeljna vrednota evropskih narodov. Sta sozavetnika Evrope.

Po: https://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/bogosluzje/23-misel-tedna-category/531-14-nedelja-med-letom-aa

Podobni prispevki

  • 4. postna nedelja, 30.3.2025

    Temeljna razlika med ljudmi, ki je ne odpravi niti verska ali politična pripadnost, je razlika med altruisti in egoističnimi ter narcisoidnimi psihopati. Egoist, ki je brez srca, pravi: »Me ne briga«, da se je izgubljeni brat vrnil; ne briga ga, da nekateri živijo kot sužnji; da so nekateri zasvojeni, izgubljeni… Altruista boli srce zaradi krivic…

  • 29. nedelja med letom, 20.10.2024

    Misijonska nedelja. Tretja oktobrska nedelja je svetovni misijonski dan; 1. oktobra goduje sv. Terezija Deteta Jezusa, ki je skupaj z misijonarjem sv. Frančiškom Ksaverijem zavetnica misijonov. Povabljeni smo, da razširimo svoja obzorja in si prizadevamo za solidarnost in večjo pravičnost na svetu; za ureditev sveta, ki bo v skladu z Božjim kraljevanjem »Pojdite in povabite…

  • Cvetna nedelja, 28.3.2021

    KAJ NAM GOVORI VELIKI TEDEN? Vrhunec cerkvenega leta predstavlja Veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo in vrhunec velikega tedna pa je Velikonočno tridnevje: Veliki četrtek, Veliki petek in Velikonočna vigilija na Veliko soboto, ki nas uvede v Veliko noč. V bogoslužjuoljčne nedelje se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem….

  • 27. nedelja med letom, 6.10.2024

    Eno meso. Adam brez Eve se čuti osamljen. Človek teži k srečanju (sreča – nje). Brez srečanja, človek ni srečen. Poimenovanje rib, kopenskih živali, ptic, rastlin…; to človeka ne zadovolji. Znanost, tehnika, kultura, produktivnost, potrošništvo in premoženje, vse to nam ne zadostuje! Ustvarjeni smo za veliko več; da bi ljubili in bili ljubljeni! Mož in…