Open/Close Menu Župnija svetega Štefana v Solkanu

Župnija Solkan - zavetnik sveti Štefan

Eno meso. Adam brez Eve se čuti osamljen. Človek teži k srečanju (sreča – nje). Brez srečanja, človek ni srečen. Poimenovanje rib, kopenskih živali, ptic, rastlin…; to človeka ne zadovolji. Znanost, tehnika, kultura, produktivnost, potrošništvo in premoženje, vse to nam ne zadostuje! Ustvarjeni smo za veliko več; da bi ljubili in bili ljubljeni! Mož in žena drug drugemu podarjata sebe in si delita telo, čustva, duha, dobrine, navade, napake… Drug drugemu se učita odpuščati, se pilita… To velja tudi za Cerkev. Vsi kristjani smo »eno telo« – del Kristusovega telesa.

Odločitev za cerkveno poroko je odločitev za zvestobo v ljubezni. Biti moški ali ženska še ne pomeni, samodejno postati mož ali žena, še manj dober mož ali dobra žena. Za ljubezen se je potrebno zavestno odločiti. Kdor ljubi, ne išče v ljubljeni osebi popolnosti, saj se zaveda, da smo majhni in moramo še rasti. Drugega ljubi kljub krhkosti oziroma prav zaradi nje.

Žrtvovanje brez ljubezni je absurd, ljubezen brez žrtvovanja je iluzija. Ljubezen ni »posedovanje drugega«, ampak pomaga drugemu dihati. Ljubi, kdor drugemu želi dobro, kdor se trudi bližnjega ljubiti tako, kot ga ljubi Bog. Če žena ali mož postane zgolj predmet in igračka – nekaj na ravni živali in stvari, katerim je Adam dal ime; če ni medsebojnega spoštovanja, sta tudi zakonca osamljena. Brez medsebojnega spoštovanja in ljubezni krščanske skupnosti postanejo pokopališče krščanstva. Kdor se trudi ljubiti, prejme veliko več, kot daje, kajti v tem prizadevanju ga podpira Bog.

Bogdan Vidmar

© 2020 Župnija Solkan izdelano z VamTam predlogo

Sledite nam: