Svetovni misijonski dan. Zakaj sploh oznanjati Evangelij?

Današnje človeštvo je na prelomnici. Kako naprej? Kako napraviti »reset«, če tako naprej ne gre več? Obstaja alternativa? Kakšni naj bodo naši osebni medsebojni odnosi in mednarodni odnosi? Kakšen naj bodo naši odnosi do vesolja, do našega planeta, do narave –  do »minljive resničnosti«?

Je »pospešen razvoj« smiseln ali pa je celo ovira za iskanje rešitve, ker povzroča «vratolomni zastoj«? Očitno opevana svoboda, avtonomija in samoodločanje človeka ter vsi dogmatizmi in fanatizmi sekularizirane družbe ne prinašajo dobrih rezultatov. Še manj pomaga, v resnici škoduje, pokvarjeno financiranje terorizma in zloraba religij v politične namene.

Kaj pomaga »napredek«, če se mladi nočejo več poročati; če starši ne znajo in ne zmorejo vzgajati svojih otrok; če smo drug drugemu vedno bolj odtujeni; če je v družbi vedno več agresivnosti; če so politični nasprotniki sovražniki; če je med nami vedno več žalosti, depresije in izgorelosti; če se med seboj pobijamo z najnaprednejšim orožjem? Se je človeštvo v takem stanju sploh sposobno razumno soočati z vprašanji migracij, terorizma in nalezljivih bolezni?

Kaj lahko današnji bolni družbi predlaga pristna vera v Boga, ki je pogosto označena za nekoristno in celo škodljivo; vzrok za mračnjaštvo, zaostalost in vojne?  Glede na to, da je danes religija, vsaj na Zahodu, izločena iz družbenih odločitev, a je stanje človeštva na tako nizkem nivoju, kot še nikoli doslej, ni več razumnega razloga za njeno diskvalifikacijo!