Učenca na poti v Emavs sta poznala celotno krščansko veroizpoved, le do Jezusovega vstajenja še nista prišla.

Pesimizem prevladuje v grški kulturi. V človeku je iracionalna volja po življenju (eros), toda obstaja tudi smrt (thanatos). Tragedija! Danes pesimisti predlagajo, da »pozabimo« na realnost in se potopimo v pozabo, v iluzije, v drogo, v čudovito virtualno resničnost…. Obstaja tudi možnost evtanazije… Odgovorni moramo biti tudi do prihodnjih generacij – najbolje je, da preprečimo, da bi se ljudje sploh rodili in trpeli v tem krutem svetu.

Optimizem. Znanstveni optimizem oznanja, da bo znanost rešila vse probleme človeštva. To drži? Delno drži, toda mar znanstvena odkritja in tehnološke sposobnosti človeštva ne povzročajo še večjega nereda, nezadovoljstva in celo možnosti našega samouničenja? Marksistični optimizem napoveduje enakost med ljudmi, vesoljno bratstvo, svobodo in raj na zemlji. Mar neuspehi »ideologije optimizma« ne vodijo v razočaranje in jezo ter s tem še povečujejo »ideologijo pesimizma«?

Krščanski pogled na življenje:vse ima svoj smisel; tudi bolezen, trpljenje, preganjanje in smrt. Zgodovino vodi Božja previdnost. Prav je, da smo hvaležni za okoliščine v katerih živimo. V teh okoliščinah lahko izpolnjujemo čudovito Božjo voljo in uresničujemo Božje kraljestvo ter potujemo proti večni domovini. Zato se splača živeti, zato je smiselno posredovati življenje novim generacijam, jih vzgajati za življenje, večno življenje.