Vera je najdragocenejši dar.

Prevladujoča materialistično potrošniška kultura nas odvrača od razmišljanja o Bogu, o smislu življenja, o blagrih in večnem življenju. Neprestano smo okupirani z raznimi dejavnostmi in informacijami. Potopljeni smo v svet učenja in znanosti, dela in tehnologije, športa, zabave, razvedrila… Človek pa je tudi bitje vere, kar dokazuje tudi dejstvo, da večina ljudi na svetu pripada določeni religiji. Tudi tisti, ki se deklarirajo za ateiste v resnici nečemu verjamejo. Če natančno premislimo, ne moremo živeti dobro, če ne vemo kakšen je smisel našega življenja.

Vera ni naše mnenje o Bogu.

Mnogi filozofi in psihologi trdijo, da je vera projekcija človeka, izum človeka, poskus zadovoljitve naših potreb in želja. Kako to vedo? So take trditve znanstvene ali pa gre v resnici za grobo manipulacijo in podtikanje?

Za nas kristjane je vera srečanje s tem kar smo in z razodetjem. Bog se razodeva in mi s svojim razumom o tem razmišljamo, se o tem pogovarjamo. Vera ni nekaj pasivnega, ampak povzroča, da smo aktivni, dejavni, da živimo in vibriramo.

Človek ni robot.

Bog nam daje svobodo in vest. Mnogi režimi človekovo svobodo omejujejo in zatirajo. V teh diktaturah sem mora človek strinjati z zavezujočimi odločitvami “razsvetljene” avantgarde, tudi ko gre za njegovo telo, njegov način življenja in njegovo vero. Ideologije svoje dogme utemeljujejo z bolnimi blodnjami o »ljubezni«, »enakosti« in »enakopravnosti«. To človeštvo vodi v velike nerede, konflikte, trpljenje in vojne. Ljubezen brez vere je podvržena egoizmu in osebnim interesom. Razne filantropije brez vere zelo hitro postanejo orodje za doseganje ciljev t. i. mega-kapitala. Dobri Bog, obvaruj nas prevar in zablod! Pomagaj nam, da ostanemo verni – zvesti svojim koreninam in Tvojemu klicu.