KAJ NAM GOVORI VELIKI TEDEN?

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja Veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo in vrhunec velikega tedna pa je Velikonočno tridnevje: Veliki četrtek, Veliki petek in Velikonočna vigilija na Veliko soboto, ki nas uvede v Veliko noč.

V bogoslužjuoljčne nedelje se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje. 

Na Veliki četrtek obhajamo spomin Jezusove zadnje večerje. 

Med zadnjo večerjo je Jezus postavil zakrament osebne trajne navzočnosti pod podobo kruha in vina. Apostole je posvetil v mašnike in jim izročil skrivnost obhajanja zakramenta sv. maše. 

Na Veliki petek obhajamo dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. 

Veliki petek so ljudje doživljali kot dan velike žalosti. To je dan strogega posta.

V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi.

Na Veliko soboto bodo blagoslovi jedil. To je tudi dan, ko pridemo v cerkev počastit Jezusa »v grobu«.

Z Velikonočno vigilijo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje.

Zberemo se ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije je SLAVJE LUČI, ki doseže vrhunec s hvalnico velikonočni sveči; II. del je BESEDNO BOGOSLUŽJE, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja.  III. del: KRSTNO BOGOSLUŽJE. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu. Sledi IV. del: EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.

Ta najvišja oblika bogočastja je naša moč in tolažba, ker nam kaže kako velik je Bog v Njegovi ljubezni.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. 

Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujemo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.