Jezus ni naša lastnina; ni od nas kristjanov. Ne moremo se ga polastiti in imeti nad njim monopola. Prišel je, da bi odrešil vse ljudi. Če kristjani ne sodelujemo pri tem Njegovem poslanstvu, smo izprijeni. Kananejka je vztrajala kljub temu, da jo je Jezus preizkušal; brezčutno jo je ignoriral, zavrnil ter jo poniževal in žalil. Jezus občuduje njeno vero: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!«

Da bi Jezus ozdravil hčer, je ozdravil mater. Vera je krik k Bogu. Je zavedanje, da noben človek ni »pes«, ampak smo vsi otroci nebeškega Očeta. Jezusova provokacija je Kananejki koristila. Ko je spoznala svoje dostojanstvo – da tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev; je bila njena hči ozdravljena. Je bil demon, ki je mučil hčer, njena lastna mati? Otroci, ki so posedovani od staršev, učiteljev, vzgojiteljev; otroci, ki jim starši in drugi, katerim so zaupani, ne posredujejo Božje ljubezni, so pod oblastjo demonov!

Gospod, prosimo Te, da bi se zavedali kdo smo. Kot si pokazal Kananejki v čem se mora spremeniti, pokaži tudi nam. Ozdravi našo bolno družbo!