»Če si ti Kristus, stopi s križa!«

Skušnjavec je Jezusa skušal že po krstu v Jordanu. Sedaj ga skuša na križu. Na začetku javnega delovanja je hudobni duh skušal preprečiti, da bi Jezus javno delovanje sploh začel, na križu pa je hotel preprečiti, da bi ga dokončal. Na križu je Jezus ponižan kot Bog in kot človek. Prekanjena lažniva kača mu govori po ljudeh. S prezirom in posmehom ga izziva po besedah voditeljev ljudstva, rimskih vojakov in levega razbojnika. »Celo voditelji so se norčevali iz njega in govorili: Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec« (Prim. Lk 23, 35). »Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: Če si judovski kralj, reši samega sebe«(Lk 23, 36-37). »Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril: Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« (Lk 23, 39).

Jezus ni stopil s križa

Jezus nam ne vsiljuje svojega mesianizma s pomočjo zakonodaje, vojske, policije, sodstva, medijev. Ne preklinja tistih, ki ga mučijo in zasmehujejo, ampak zanje moli in odpušča. Pogovarja se s peščico najzvestejših, ki stojijo pod križem, pa tudi z desnim sotrpinom. Odpira vrata v nebesa. Ne grozi večini, ki  ga zasmehuje. Njegovo sporočilo je jasno in nedvoumno: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil (Lk 9,24). »Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro, dobremu pa húdo (Prim Iz 5, 20).