Misli papeža Frančiška

Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij (Mt 15,21-28) nam prestavi edinstven zgled vere v srečanju Jezusa z neko kanaansko ženo, torej glede na Jude tujko. Prizor se je odvil, medtem ko je bil On na poti proti mestoma Tir in Sidon, v severno zahodnem delu Galileje. In tu žena prosi Jezusa, da bi ozdravil njeno hčer, ki jo je »zelo mučil demon« (v. 22). Gospod, pa se najprej zdi, kot da ne bi prisluhnil temu kriku bolečine, celo tako, da je povzročil posredovanje učencev, ki so posredovali za njo. Navidezna Jezusova ravnodušnost ne vzame poguma tej materi, ki vztraja s svojo prošnjo.

To notranjo moč te žene, ki ji omogoči premagati vsako oviro, bi lahko iskali v njeni materinski ljubezni ter v zaupanju, da Jezus lahko uresniči njeno prošnjo. Ob tem pomislim na moč žensk, s to svojo močjo so veliko dosegle. Veliko smo jih poznali. Lahko rečemo, da je ljubezen, ki spodbuja vero in vera pri njej postane nagrada ljubezni. Boleča ljubezen do svoje hčere jo je pripeljala do vpitja: »Gospod, Davidov sin, usmili se me!« (v. 22). In njena vztrajna vera v Jezusa ji omogoči, da ne izgubi poguma niti pred njegovo prvotno zavrnitvijo, saj je žena »padla predenj in rekla: ‘Gospod, pomagaj mi!’« (v. 25).

In končno je Jezus obstal začuden, skoraj osupel nad tolikšno vztrajnostjo vere poganske žene. Zato je privolil rekoč: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure« (v. 28). To ponižno ženo je Jezus dal za zgled neomajne vere. Njeno vztrajanje pri prošnji za Kristusov poseg je za nas spodbuda, da ne izgubimo poguma, da ne obupamo, ko nas prizadenejo težke življenjske preizkušnje. Gospod se ne bo obrnil stran od naših potreb, in če se včasih zdi, da je neobčutljiv na našo prošnjo za pomoč, je za to, da bi nas preizkusil in otrdil našo vero. Mi moramo nadaljevati z vpitjem: ‘Gospod pomagaj mi, Gospod pomagaj mi!’ In to je pogum.

Ta evangeljski dogodek nam pomaga razumeti, da je za vse potrebno rasti v veri in okrepiti naše zaupanje v Jezusa. On nam lahko pomaga ponovno najti pot potem, ko smo izgubili smer naše poti; ko cesta ni več ravna, temveč naporna in težka; ko je težko biti zvesti svojim prizadevanjem. Pomembno je vsak dan hraniti svojo vero s pozornim poslušanjem Božje Besede, z obhajanjem zakramentov, s osebno molitvijo kot s krikom Njemu, ter s konkretnimi držami dejavne ljubezni do bližnjega.

Zaupajmo se Svetemu Duhu, da nas bo On pomagal ohraniti v veri. Duh namreč vliva v srca vernikov drznost in daje našemu življenju ter našemu krščanskemu pričevanju moč prepričljivosti in prepričevanja. Opogumlja nas pri premagovanju nevernosti do Boga in ravnodušnosti do bratov.

Naj Devica Marija stori, da se bomo vedno bolj zavedali potrebe po Gospodu in po njegovem Duhu. Izprosi naj nam tudi močno pogumno vero, polno ljubezni, takšne ljubezni, ki zna oblikovati pogumno prošnjo Bogu.

Angel Gospodov, nedelja, 20. avgust 2017