Jezus v evangeliju ne govori več o veri, ki jo zahteva od učencev, ampak predvsem o ljubezni. Jezus prosi: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi.« Preskok iz kategorije vere v kategorijo ljubezni je ključ za razumevanje tega odlomka. Kogar imaš rad, tistega spoštuješ in se trudiš, da ne bi razdrl dobrih medsebojnih odnosov. Zakaj je toliko mlačnih kristjanov, ki hodijo v cerkev z odporom, ali pa so le kristjani na papirju? Ker v ozadju ni pravega odnosa, ker je njihov Bog daleč. Po ljubljeni osebi hrepeniš in ti je hudo, če se ne moreta redno srečevati. Prvi korak mora narediti vsak sam: vzljubiti Jezusa, ki se mu bo približal.
Prijateljstvo in poslušnost, ljubezen in služenje – tako je zapisal sveti Pavel. Na koncu človekovega življenja ostanejo vera, upanje in ljubezen. Največja od njih pa je ljubezen! Ljubezen je združljiva s poslušnostjo, saj se pravo prijateljstvo kali v potrpežljivosti, poslušanju, večkrat v trpečem sobivanju in skupnem premagovanju težav.
Prijateljstvo in služenje gresta skupaj tako, kot je pri vsaki pristni ljubezni. Ljubezen je po svoji najgloblji naravi služenje, premagovanje lastnih egoizmov, odpoved iskanju samega sebe. Jezus je služil do konca, do samopozabe, do smrti na križu. Ni večje ljubezni … Kar petdesetkrat evangelist Janez v Jezusovem govoru pri zadnji večerji uporabi besedo svet. Tu je svet mišljen v smislu tistega dela človeštva, ki je zaprt Bogu, duhovnosti, vrednotam sobivanja v Božji bližini. In tudi v svoji nemoči in nesposobnosti pri premagovanju ovir na poti do ljubezni, zastonjske predanosti in služenja.
Spreminjati duha sveta v duha ljubezni je odgovorna naloga kristjanov. Večkrat se zdi nemogoča. Jezus je to vedel, zato je učencem obljubil Duha resnice, Tolažnika, Svetovalca. Duh tega sveta se še vedno bori proti Jezusu in Bogu. Ta proces še vedno teče, enkrat bolj prikrito, drugič bolj očitno. Vsaka izdana ljubezen, vsaka zmaga egoizma nad predanim služenjem v ljubezni, vsaka zmaga laži nad resnico, vsako nasilje in vsaka kršitev svetosti življenja nadaljujejo sramotilni proces proti Jezusu in proti Bogu, proti Ljubezni. Vsako premagovanje in vsaka žrtev v duhu služenja, prijateljstva solidarnosti in ljubezni pa je po navdihu Duha resnice, Božjega, Svetega Duha: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih z ognjem svoje ljubezni!«
