Božja beseda nas vabi, da sledimo Jezusu, ki je pot, resnica in življenje. Apostoli tega niso razumeli. Veliko skrivnosti so doumeli šele na binkošti, ko so prejeli dar Svetega Duha. Tudi mi skrivnosti dojamemo šele po razsvetljenju Svetega Duha. Jezus pove: »Odhajam, da vam pripravim prostor.« Kako spodbudne besede, ki zavezujejo: moramo živeti tako, da ta cilj dosežemo. Moramo sprejemati drug drugega, ne delati razlik, živeti kot bratje in sestre, otroci nebeškega Očeta. Sprejmimo to za cilj našega življenja. Koliko sporov, nesoglasij, sovraštev in vojn bi s tem zaustavili. To je možno, ker je Bog z nami.
Število učencev je naraščalo. Apostoli niso več zmogli sami, zato so postavili sedem mož, uglednih in polnih Duha in modrosti, da bodo skrbeli za nemočne. To so prvi diakoni. Božje kraljestvo je za vse ljudi. Eni so poklicani k oznanjevanju, drugi tolažijo in skrbijo za uboge. Danes Cerkev skrbi za uboge preko Karitas, a vsak izmed nas mora kaj storiti, saj le s tem kristjani posnemamo Jezusa kot vrata, pot, resnica in življenje.
Jezus pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Hoče nas odrešiti in pripeljati v Očetovo hišo. Tja pridemo le po Jezusu. Prejšnjo nedeljo je Jezus rekel: »Jaz sem vrata!« Jezus ni le vrata, ampak je tudi pot, ki je pogosto težka, polna odpovedi, bolečin in prezira, a je varna in vodi k cilju. Na tej poti hodi Jezus z nami in nam pomaga v težavah. Resnica nam kaže, kako pravilno ravnati v življenju. Jezus nam daje življenje. Če hočemo doseči nebesa, je treba stopiti na pot, se zavzemati za resnico in živeti po Jezusovem zgledu. Samo tako bomo uresničili poslanstvo, ki smo ga prejeli pri krstu, ko smo postali člani Cerkve, skupnosti, ki Jezusa sprejema za odrešenika. Ali si upamo stopiti na pot popolne predanosti in vere, ki dela čudeže? Jezus deluje tudi danes, kot je deloval v prvi Cerkvi. Največja obljuba je, da nam je v nebeškem kraljestvu pripravil prostor, da se bomo z njim veselili vso večnost. On je gospodar življenja, tudi življenja onkraj smrti. To nam je podarjeno, zato se trudimo, da ga ne zapravimo. Bodimo odprti za Božjo milost in živimo, kot nas je učil. Izogibajmo se slabim dejanjem in opuščanju dobrih del in pri tem računajmo na Božjo pomoč.
