Jezus: »Prišel sem, Jezus je po svojem vstajenju prvi stopil skozi ozka vrata, ki vodijo v Božje kraljestvo. Tako se je začela izpolnjevati Očetova obljuba, da je v nebesih pripravljen prostor za vsakega od nas. Smrt pa še vedno predstavlja vrata, mimo katerih ne more nihče. Tudi Jezusu ni bila odvzeta ta izkušnja. Le tisti, ki je pripravljen darovati svoje življenje za druge, bo vstopil skozi nebeška vrata in bo sedel za svatovsko mizo. Veljavne vstopnice nam ne morejo dati ne tradicija ne pobožne molitve ne kultura ne pripadnost Cerkvi. Prava vstopnica je povezana z našim sodelovanjem v svetu, kjer bodo ostale vidne sledi našega dela pri uresničevanju Božjega kraljestva. Simbolika o ozkih vratih je zelo zgovorna tudi danes. V svetu blagostanja je debelost ena od negativnih posledic. Stanovanja morajo biti velika in udobna. Zelo nam je pomembno, kako se počutimo in kaj imamo. Da pridemo skozi ozka vrata, ni dovolj, da smo majhni in suhi, ampak moramo biti ponižni, skromni in nepomembni. To, kar kopičimo v tem življenju, nam onemogoča prehod skozi ozka vrata, o katerih govori Jezus.

Gospod nas pozna in ni mu vseeno, kaj se dogaja z nami. Z nami je, tudi ko nas doletijo preizkušnje. Veseli bodimo in se zahvaljujmo Bogu, ker nas tako ceni.

Bodimo potrpežljivi in učljivi, saj nobena vzgoja ni prijetno. Otroci se šele v starosti zavedajo vrednosti vzgoje, ki so jo prejeli, čeprav so bili tudi kaznovani.

Jezus ni pred učenci ničesar skrival, ampak je govoril jasno in naravnost: Veliko jih bo želelo vstopiti v Božje kraljestvo, pa ne bodo mogli, ker so Jezusa napačno razumeli in so se v življenju prizadevali za napačne stvari. Simbolika ozkih vrat odgovarja na vprašanje: Kdo sme vstopiti v Božje kraljestvo? Samo preprosti in skromni, ki so tudi kot odrasli ostali podobni nedolžnim otrokom. Tu se konča logika tega sveta, ki zida na moč človeka, verjame v svobodo uživanja, Boga ne potrebuje, saj uspešnega človeka postavlja na mesto boga, a prezira majhnega in gleda nanj kot na družbeno nekoristno bitje. Zato bodo zadnji po merilih tega sveta, prezirani in odpisani, vstopili v Božje kraljestvo prej kot mnogi drugi, ki so se imeli za pravične.

Jezus nas ne straši češ, da bo končni rezultat za človeštvo porazen. Pač pa opozarja, naj se ne bojimo strogosti evangelija. Vstopimo v Božje kraljestvo skozi ozka vrata, sicer bomo ostali zunaj; izločimo se sami. Od nas je odvisno, kakšen bo končni rezultat. Prizadevajmo si, da bomo vredni z Gospodom sesti »za mizo v Božjem kraljestvu«.Vir: https://zupnija-mb-magdalena.rkc.si/cms/index.php/bogosluzje/23-nedelja-med-letom-c