Kdo je na pravi poti in kdo ni? Pravila vedenja in življenja so vedno bolj ohlapna, zato ni več jasnih in trdnih načel. Za nekatere je vse, kar nas omejuje, protinaravno in marsikdo pravi, da je to, kar Bog zahteva od nas, nepravilno in nečloveško. Zato mnogi Boga postavijo na stranski tir in se zanj sploh ne zmenijo. Ko je Bog odveč, je tudi človek ničvreden in brez dostojanstva. Zato: »Ali hočem živeti v skladu z načrtom, ki mi ga je zaupal stvarnik?« Brez Boga ne moremo živeti polnega življenja; stalno nam nekaj manjka. Bog nam je dal merila, ki veljajo že tisočletja in so kompas v našem življenju. Včasih zaidemo, a On nas vedno čaka in vabi, da se vrnemo na pravo pot. Iščimo pravo pot in srečali ga bomo! On nas bo sprejel odprtih rok in nam dal obilje milosti, ki jo nujno potrebujemo.
V evangeliju srečamo dva brata, ki jima oče naroči, da gresta delat v vinograd. Prvi se upre, a si pozneje premisli in gre, drugi pa obljubi, a ne gre.
Prvi je izpolnil očetovo voljo, ker se je premislil in se pokesal. Ko se kesamo, odpremo srce Bogu, ki nam želi spregovoriti na srce. Kesamo se, ko priznamo, da smo od Boga ljubljeni in da smo sposobni ljubiti. V Božjih očeh smo pravični le takrat, ko se kesamo in priznamo, da smo krenili po napačni poti. Če se grešniki ne kesamo, dajemo več pomembnosti sebi kakor Bogu. Če verjamemo lažni podobi Boga, iz sebe in drugih naredimo ljudi, ki ne poznajo resnice, so zlagani in pokvarjeni. Pomembno je, da svoje obljube izpolnimo, čeprav je težko. Samo tak človek si pridobi spoštovanje. Žal smo glede obljub pogosto zelo velikodušni, a ko jih je potrebno izpolniti, se zatakne. Zakaj? Ker smo preveč preračunljivi in koristoljubni. Prava velikodušnost ni v lepih besedah, ampak v iskreni ljubezni, ki ne išče koristi, ampak se popolnoma razda. To je tudi prava pot, ki nas dela bolj podobne Jezusu. Če se bomo držali njegove besede, bomo gotovo na pravi poti. Zato se povežimo z Jezusovo materjo Marijo, še posebej v oktobru, ki je mesec rožnega venca. Ponižno in vdano prosimo za mnogotere milosti, zase in za vse ljudi, posebej še za tiste, ki prave poti še niso našli.
