Bog se je učlovečil! »Beseda je meso postala«. Zakaj je idealizem zgrešena filozofija? Ker vodi v spiritualizem, sentimentalizem, titanične humanizme in totalitarizme. Krščanstvo ni zanikanje želj; prav nasprotno, je prebujanje največje želje! V zatiranju svojih strasti in ubijanju samega sebe ni nič krščanskega. Krščanska duhovnost je strastnost in gorečnost v veri, upanju in ljubezni. Krščanstvo ni zanikanje bolečin, pozabljanje na realnost in beg v omamo. Ravno nasprotno; je zavedanje, priznavanje in sprejemanje realnosti, kakršna koli je, četudi je kruta. Še več: je zahvaljevanje za realnost in za Božjo prisotnost v okoliščinah kakršne so. Samo ta čas, prostor in okoliščine v katerih živimo, so nam dane; samo v tej realnosti lahko živimo in v njej dozorevamo; samo v tej realnosti lahko deluje Bog. Ima Bog prostor za delovanje v meni? Kako naj Bog deluje, če hočem biti na njegovem mestu jaz, če želim imeti vse pod kontrolo in odločati o vsem? Tudi, če si domišljam, da sem Bog in to poskušam biti, mi ne bo uspelo. Čakajo me nepredvidljivi dogodki in presenečenja. Bog, zahvaljujem se ti, da nisem Bog.

Verujem v vstajenje mrtvih. Smisel bivanja je potovanje, »pasha«; osebna rast, polno življenje, ljubezen. Raziskujemo. Sprašujemo se o zadnjem cilju, ki ga želimo doseči. Iščemo dragocene bisere. Razvijamo podarjene talente. Prizadevamo si za dobre odnose, za boljši svet.

Veseli se Božje bližine v vseh trenutkih življenja! Ko ti gre dobro, se veseli in reci Bogu: »Hvala!« Ko ti gre vse narobe in se vse podira, se zahvaljuj; ne veš zakaj je tako prav in dobro. Zahvaljuj se za ljubezen, pa tudi za zavrnitve in sovraštvo bližnjih do tebe. Zahvaljuj se za uspehe in neuspehe, za zdravje in bolezen! Ko prihaja smrt jo sprejmi in se Bogu zanjo zahvali. Zahvaljuj se za vsak trenutek življenja. Zahvaljuj se za brezpogojno Prisotnost.

Bogdan Vidmar