Cerkvi pripadamo tudi Bartimaji; reveži, grešniki, ubogi, slepi, neuspešni in nemočni. Toda Cerkev je, kljub nam grešnikom, sveta, ker je glava Cerkve Kristus. V Cerkvi je prisotna neskončna in nedoumljiva milost, ki jo pogosto morda ne zaznamo. Povabljeni smo, da vidimo globlje, da zremo bistvo. Pravi pogled nam omogoča le ljubezen in dobrota.
Sem veren? Kljub zlu na svetu, neuspehu v življenju, razočaranjem nad bližnjimi, sem lahko veren. Veren (zvest) sem, če se zavedam, da me Bog neskončno ljubi in iz tega prepričanja tudi živim. Nekateri zmotno menijo, da je vera prisotna zaradi neznanja in nerazgledanosti. Tudi veliki znanstveniki, ki nikakor niso ignoranti, so globoko verni. Človek živi dobro le, če se srečuje in prijateljuje s Harmonijo, Lepoto, Logosom, Dobroto in Resnico.
Slišimo krike Bartimajev današnjega časa? Jok otrok. Psihične bolezni. Zasvojenosti. Stiske odraslih. Vojne. Konflikti v družinah. Brez ljubezni smo slepi. Ljubezen se rodi v odnosu. Če nečesa ne poznaš, tega ne moreš ljubiti. Brez ljubezni nas niti ne bi bilo oziroma smo mrtvi. Nič ni večjega od ljubezni! Gradim odnose, ali jih podiram in uničujem? Največja ovira, grožnja in nevarnost za odnose je strah. Strah nas vodi v hudobijo. Na svetu je veliko sužnjev strahu. Na svetu je veliko krutosti! Kako se odrešiti strahu in hudobije?
Bogdan Vidmar