Kako gledamo na življenje?

Življenje je za nekatere neznosno in nesmiselno; neprestano so v pogonu in pregrevajo; ne vzamejo si časa, da bi šli v naravo, pogledali zvezdnato nebo, videli lepo rožico in jo povonjali;  ne vzamejo si časa za pogovor s soljudmi, za obiske sorodnikov in prijateljev; mislijo le nase in so osamljeni. Na Boga niti ne računajo, če pa že nanj pomislijo, je zanje Bog nekje daleč in nepomemben. Menijo, da se brez Boga živi bolje in lepše.

Povsem drugačni so ljudje, ki znajo videti, slišati, vohati, tipati in okušati Božje dobrote ter znajo za vse darove reči hvala. Opazijo bližnje; opazijo lepe stvari; druge znajo pohvaliti in se jim zahvaliti; vzamejo si čas za pogovor, se znajo z drugimi veseliti, so sposobni smeha, pa tudi solz.

»Ali hočete oditi tudi vi?«

Jezus želi, da smo svobodni. Od učencev ne zahteva, da ostanejo z Njim. Svojega nauka in samega sebe ne vsiljuje. Ne ukazuje nam, kaj moramo delati in kaj ne. V nič nas noče prisiliti. Res pa je, da je zvest samemu sebi in se ne prilagaja javnemu mnenju. Vabi nas, da mi sprejmemo, kar on dela za nas. Postavlja nam vprašanje o nas samih; izziva nas, da premišljujejo o svojih izbirah in odločitvah. Kaj zares hočeš? Kaj je gibalo tvojega življenja? Za kaj trošiš svoj čas, energijo in denar? Premisli, če »je to res to!«

 Zakaj si kristjan? Zakaj se splača biti Božji služabnik?

Bogdan Vidmar