Neki mož je zapisal: »Obiskoval sem katoliške šole. Učili so me, da se moram zavedati svoje krivde in grehov. Zame je vera le zavedanje mojega odnosa z zlom. Ne verjamem v čudeže, v moč molitve, v Božjo ljubezen do mene. Sem sploh veren? Zame je vera zgolj poskus, da se čim bolj odvrnem od greha. Živimo v družbi, ki zavrača krščanske vrednote in ne priznava greha. Govoriti o morali in Božjem usmiljenju v taki družbi, je zame zgolj akademska razprava, brez vsakega smisla.«

Janez Krstnik je vabil k spreobrnjenju in izvajal simboličen obred potapljanja ljudi v reko Jordan. Oznanjal je prihod Gospoda, ki bo vse postavil na svoje mesto, ki bo naredil red. »Pripravite se! Spreobrnite se! Dovolj je laži in prevar! Nihče ne bo mogel zbežati in se pretvarjati!« Njegova prerokba se je uresničila, četudi ni razumel tega, kar je govoril. Jezus je prišel k njemu in se dal krstiti. Prerokba se je uresničila, a ne na način, kot si je predstavljal prerok. Božja ironija! Jezus je prišel na svet, kot nemočen otrok, rodil se je v štali, v revni družini, v majhnem Betlehemu, bil je begunec v Egiptu, trideset let je skoraj neznan živel v Nazaretu…

Bog prihaja, pripravi se! Ne zadostujejo le obredi, čeprav so potrebni in pomembni. Ne zadostuje postavitev jaslic in lučk, dobra večerja, obleka… Potrebno je očistiti tudi svoje bivanje. Blagri so zahtevnejši, kot deset Božjih zapovedi!