POKLICANI V OBČESTVO

Redovnica s. Zorica Blagotinšek je pripove-dovala, kako jo je že pred mnogimi leti zelo pritegnila ikona Svete Trojice, delo Andreja Rubljova, ter njena razlaga. Pravi, da je v njej prebudilo željo, da bi majhno ikono vedno nosila s seboj, da bi jo lahko položila na mizo, kamorkoli bi prišla. Spominjala bi jo na temeljno: Bog je občestvo in Bog je ljubezen. Ta ljubezen je bila vtisnjena v naša srca pri svetem krstu.
Sv. Avguštin nas razveseljuje z mislijo: »Trojico zreš, če vidiš ljubezen.« Oče, Sin in Sveti Duh so neločljivo eno, kakor ni mogoče ločiti tistega, ki ljubi, ljubljenega in ljubezni. To troje je lahko samo skupaj. In Jezus je prosil, da bi bilo tako tudi med nami.

TOK LJUBEZNI SVETE TROJICE

Skrivnost troedinega Boga, enega Boga v treh osebah, za nas nikoli ne bo doumljiva. In Bog od nas niti ne pričakuje, da bi jo reševali kot kakšno zapleteno matematično nalogo. Cerkev pa jasno izpoveduje vero v tri Božje osebe, ki imajo vse tri isto Božjo naravo oz. isto Božje bistvo.
V Svetem pismu zares ne najdemo besedne zveze Sveta Trojica ali troedini Bog, saj so to teološki pojmi, ki so jih začeli uporabljati šele v naslednjih stoletjih. Je pa veliko mest, kjer lahko jasno razberemo, da gre za tri med seboj različne Božje osebe, ki so med seboj neločljivo povezane.
Spomnite se na opis Jezusovega krsta v Jordanu ali na njegovo spremenjenje na gori. V obeh primerih se zasliši Očetov glas, ki Jezusa imenuje “ljubljeni Sin”, Sveti Duh pa se pri krstu pojavi kakor golob. Podobno lahko prepoznamo navzočnost vseh treh tudi pri spremenjenju na gori.