Nalezljivost sovraštva

Na svetu je poleg lepe ljubezni prisotno tudi zlo, prepiri, vojne, nepripravljenost in nesposobnost za ljubezen. Človeško je, da se hočemo za krivice maščevati. To je v skladu s človeškim razumevanjem pravičnosti. V tej igri ne zmaga vedno pravični ampak kdor je močnejši, bolje oborožen, bolj nasilen in bolj pokvarjen. V tej kruti realnosti zlahka pridemo do zaključkov:  »Evangelij je eno, življenje pa nekaj povsem drugega«. »Jezusove besede niso primerne za realno življenje!« »Bog odpušča, jaz ne!«

Kdo je Jezusov učenec?

Odgovor najdemo v  Lk 6, 27-38. Jezus tega ni učil le z besedami, ampak tudi z zgledom. S križa je blagoslavljal in odpuščal. S tem je jasno pokazal, da ljubezen ne pomeni le neke sentimentalnosti, privlačnosti, erotičnosti, vzajemnosti, vračanja uslug med prijatelji. Ljubezen prerašča telesne, psihološke in ekonomske interese – je tudi ljubezen do sovražnikov. Kdor ne ljubi sovražnikov in ne odpušča, ni pravi kristjan!

Je Jezus nor?

Ne. Teme ne premagamo s temo. Sovraštva ne premagamo s sovraštvom.

Le ljubezen do sovražnikov prekine krog zla in zlu vzame moč. Nebeški Oče je dober do dobrih in hudobnih. Seveda pa to ne pomeni, da si človek ne sme prizadevati za pravičnost, se zavarovati pred nasiljem in izkoriščanjem. Ljubezen do krivičnikov ni v tem, da se sprijaznimo z zlom, ki ga počnejo; da to, kar je do včeraj veljalo za greh, razglasimo za vrednoto.  

Izredna zahtevnost krščanske vere

Jezus je odprl nov način medsebojnih odnosov. Res je, da smo slabotni in težko razumemo evangelij. Lahko pa se trudimo, da sovraštvo in maščevanje preraščamo. Jezus nas vabi da delamo dobro, kljub temu, da se nam za to nihče ne zahvali. Čeprav je pomembno tudi to, da nismo mi tisti, ki jim drugi nastavljajo drugo lice, nas Jezus vabi še više. Ne zadostuje, da smo dobri, pridni, prijazni, pošteni, delavni in ubogljivi!