Obhajamo praznik Svete Trojice, ki nam govori o skrivnosti enega Boga v treh Osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh. Sveta Trojica je občestvo Božjih Oseb, ki so ena z drugo, ena za drugo, ena v drugi. Ta vzajemnost je Božje življenje, skrivnost ljubezni živega Boga.

Resnica o Sveti Trojici, ki se s krstom naseli v duši vsakega kristjana, je temeljna resnica naše vere. Cerkev vse dela v imenu te Svete Trojice. Po njej v nas prihaja dobrota Očeta, ljubezen Sina in moč Svetega Duha. In mi smo poklicani da prav v tem času, v katerega nas je postavil Bog Oče, moramo izpolniti tisto zamisel, ki jo ima o nas. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas.

PRAZNIK REŠNJEGA TELESA IN KRVI

Na četrtek po prazniku Svete Trojice obhaja Cerkev že od 13. stoletja naprej poseben praznik v čast svetemu Rešnjemu telesu in krvi.

Evangelist Marko nam pripoveduje, na kakšen način je Jezus s svojimi apostoli praznoval svojo zadnjo veliko noč.

S tistimi nekaj besedami: »To je moja kri, kri zaveze …« je Jezus priklical v spomin vse tiste dogodke iz Stare zaveze, ko so se opravljale daritve vseh izraelskih generacij. S tem ko je to storil, je dokončno odpravil vse prejšnje daritve, kajti edinstvena in dokončan daritev, v kateri je žrtvoval sam sebe, je vse ostale daritve napravila za nekoristne. Jezus preko daritve svoje krvi in odhoda k Očetu da jasno vedeti, da se s tem odpira večno kraljestvo za vse.

Po tem prazniku nas torej Cerkev vodi v samo središče naših odnosov z Bogom in poveličuje Jezusa, ki je vse to uresničil s svojo žrtvijo in svojo daritvijo, ki se še danes uresničuje pri sleherni daritvi svete maše.