»Če pšenično zrno
ne pade v zemljo in ne umre,
ostane sámo;
če pa umre, obrodi obilo sadu.
Kdor ljubi svoje življenje,
ga bo izgúbil; kdor pa sovraži
svoje življenje na tem svetu,
ga bo ohranil za večno življenje.
Radi bi bili pšenično zrno,
zaorano v zemljo,
če bi mogli roditi stoteren sad,
ne da bi morali zato umreti.
Tako pa nas tvoje besede plašijo,
ker smo navezani na ta svet
in na njegove mamljivosti.
Ti pa ne nehaš oznanjati,
da je le v smrti življenje.
Bodi zahvaljen, Gospod,
za brezmejno potrpežljivost.
V našem postu je delček umiranja,
ko se umaknemo vase
in te prosimo odpuščanja.
Po: Molimo s Cerkvijo, B-2, IV/2
Res potrebujemo Leto družine?
“Dajte mi oporno točko in premaknil bom svet!” je znameniti Arhimedov stavek.
Odločitev papeža Frančiška,da na praznik sv. Jožefa vstopimo v Leto Družine, ni zgolj še ena od mnogih tem, ki vsake toliko časa malce stopijo v ospredje.
Verjetno ni človeka, ki se ne bi strinjal, da Cerkev potrebuje prenovo. Frančišek goreče verjame, da je prenova Cerkve in družbe mogoča, če se vse cerkvene strukture usmerijo v skrb za družino. Zato je geslo tega leta »Hoditi z družinami«. To je zanj tista Arhimedova oporna točka, s katero je mogoče prema-kniti ne le Cerkev, temveč celoten svet.
V Letu Družine bodo podani konkretni predlogi, kako lahko v domači župniji ali širši cerkveni skupnosti stopimo skupaj na pot spremljanja, razločevanja in vključevanja. Predvsem pa to leto postavlja pred nas izziv, da se učimo na Jezusov način spremljati druge in obenem dovolimo, da drugi hodijo z nami.
