“Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden!” To je Jezus izrekel učencem, ko je napovedal svoje trpljenje in smrt. Trde so te besede, tudi apostoli jih niso razumeli. Radi imamo starše, vendar so oni le podaljšana Božja roka. Bog nas je imel najprej rad, hotel je, da se rodimo, zaupal nam je in ima z nami načrte, da bi skupaj z njim gradili Božje kraljestvo. Zato mora biti Bog na prvem mestu in vse drugo, kar potrebujemo za lepo in srečno življenje, bomo prejeli. Ljubezen do Jezusa je najvišja vrednota, ki presega vse človeške vezi in odnose. Kdor hoče slediti Jezusu, mora biti pripravljen zapustiti vse, kar mu je drago na tem svetu. To ne pomeni, da moramo sovražiti svoje starše ali družino, ampak da moramo imeti prednostno ljubezen do Jezusa, ki je naš Odrešenik in Gospod.
“Kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal!” Jezus govori učencem o gostoljubnosti in ponižnosti. Kdor sprejme otroka v njegovem imenu, sprejme njega. In kdor sprejme njega, sprejme tistega, ki ga je poslal. S tem Jezus poudari, da je poslanec Boga Očeta in da je njegovo poslanstvo povezano z ljubeznijo do najmanjših in najbolj ranljivih. Jezus nas vabi, da ga sprejmemo in da ga prepoznamo v svojih bratih in sestrah. Jezus je povezan z Očetom, zato: kdor sprejme Jezusa, sprejme tudi Očeta in njegovo ljubezen. Kdor pa zavrne Jezusa, zavrne tudi Očeta. Zato je pomembno, da smo odprti za Jezusovo sporočilo in da ga živimo v življenju.
Jezus je rekel: »Kdor da piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično povem, da ne bo izgubil svojega plačila!« Jezus spodbuja učence, naj bodo pripravljeni pomagati potrebnim. S tem pokažejo svojo ljubezen do Boga in do bližnjega. Jezus obljublja, da bo Bog nagradil vsako dobro delo. Naša vera ni le v lepih besedah, ampak predvsem v majhnih delih ljubezni.
