Novo leto je polno pričakovanja. Staro je minilo in večina upa, da bo novo leto boljše. V časih, ki so nezanesljivi, so ta Z nedeljo Jezusovega krsta zaključujemo božični čas in začenjamo čas med letom. Jezus je prišel iz Galileje k reki Jordan, kjer je Janez krščeval. Želel se je dati krstiti. Kljub temu, da je bil popoln, je hotel biti solidaren z nami. Stopil »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta,« je Janez Krstnik govoril. Tako je ljudem pokazal tistega, ki lahko človeka in svet reši slehernega zla. Tudi danes greh še rani, zato še vedno iščemo odrešenika in hrepenimo po njem. Vsakdo se mora vprašati: »Kdo je Jezus Kristus? Kaj mi pomeni? Je On moj odrešenik?« Jezus je naročil, da moramo po vsem svetu oznanjati veselo vest o odrešenju. Najprej moramo mi biti luč tistim, kjer živimo. Stara Evropa pozablja, da je njena kultura zgrajena na krščanskih koreninah in da je bila prav Evropa nosilka evangelija različnim tujim narodom. Sedaj pa že prihajajo misijonarji od drugod, da bi rešili in spreobrnili staro Evropo.
Odrešenje ni privilegij enega naroda, saj se je Bog rodil kot odrešenik vsega človeštva. Zato smo vsi poklicani za oznanjevanje in pričevanje, da je Jezus pravi Bog in odrešenik. Prerok Izaija razlaga, kako je Izrael izbran, da se po njem Bog razodene svetu: »Zato te bom postavil za luč narodom, da boš moje odrešenje do konca zemlje.«
Tako morajo izbrani postati luč drugim. V Novi zavezi velja to za vse ljudi. Mi bodimo luč ob poti vsem, ki tavajo v temi in iščejo smisel življenja. Pričevanje pa ni toliko v besedah, ampak predvsem v dejanjih, doslednem življenju po zapovedih in v dobrih delih.
Ob reki Jordan je Janez Krstnik predstavil Jezusa: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. On je večji kot jaz. On vas bo krstil s Svetim Duhom.« To je pravi krst, ki nas notranje prenovi, nam izbriše grehe in nas naredi za Božje otroke. V nas prižge luč Božje milosti, da moremo živeti po zakonih Duha. On vstopa v naše življenje in nas povezuje z Bogom, ki nas je ustvaril po svoji podobi. Krst v nas prebuja to, kar je Bog ob stvarjenju položil v človeka, a je greh popačil. Jezus je prišel, da premaga zlo. Želi, da bi človek deloval po njegovih zakonih ljubezni. Z delovanjem in besedo prinašajmo svetu Boga in v srcu slehernega človeka prižgimo luč, ki morda ugaša. Vesolje in človeško srce – neskončno veliko in neskončno majhno – sta delavnica, v kateri Oče, Sin in Sveti Duh oblikujejo novo stvarstvo. Bog naj nam pomaga, da bomo prinašali veselje in luč in tako vsakega človeka vodili k Očetu.
