Iskanje nesmrtnosti na tem svetu

Epska pesnitev o Gilgamešu (Mezopotamija, 2100-1800 pr. Kr.) pripoveduje, kako Gilgameš išče rastlino nesmrtnosti. V staroindijskih Vedah se junak Načiketas, da bi dosegel nesmrtnost, napoti v kraljestvo mrtvih, k bogu Jami, a je njegova misija neuspešna. Starodavni grški mit o Orfeju, ki ga je zapisal Ovid v 1. st. po Kr.), pravi, da Orfej s svojo glasbo gospoduje živalim, rastlinam, skalovju… Toda ljubljene Evridike, ki jo je pičila kača in je umrla, ne more rešiti pred smrtjo. V našem 3. tisočletju po Kristusu nekateri skušajo doseči nesmrtnost zemeljskega življenja s pomočjo znanosti in tehnike. Iluzije!

Ne potujemo proti niču ampak proti polnosti življenja

Biološka smrt je rojstni dan za večnost. Jezus svoje stališče v spopadu s saduceji argumentira s Postavo; s pripovedjo o gorešem grmu, kjer Bog razodene svoje ime: » Jaz sem Bog tvojega Očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Abrahamov« (Prim. » Mz 3,6). Bog ni Bog mrtvih, ampak živih, je Bog oseb. Če nas Bog zares ljubi, ne more pustiti, da je z nami konec, da s smrtjo prenehamo bivati. Če Bog obstaja, smrt ne more imeti zadnje besede. Bog blagoslavlja vsakega človeka. Ker je Bog večen smo mi po Božji milosti vekotrajni. »Se ne bodo ženili, možile«. To ne pomeni, da se ne bomo več ljubili. Ljubili se bomo na popolnejši način.  

Izbira pekla in večnega pogubljenja?

»Kdor ne ljubi ostane v smrti: »Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem« (Prim. 1 Jn 3, 15). Strašna nevarnost večnega pogubljenja obstaja zaradi tega, ker človek vztraja v zvestobi lažnim bogovom in vrednotam! Bog ljubi, je usmiljen in odpušča grehe! Zdaj je čas milosti, čas za naše spreobrnjenje!