Najti sebe, najti pot, pridobiti gorivo.

Post nam pomaga, da sebi in drugim želimo dobro; da stojimo z obema nogama na trdnih tleh in ne bežimo od življenja v iluzije; da ne zakrknemo in zaspimo. Kje dobiti moč za soočanje z zlom v nas in okoli nas? Kako iz našega srca odstraniti črve žalosti, črnogledosti, naveličanosti, utrujenosti in zaspanosti? Kaj nas dela zares kristjane? Brez molitve bi bilo naše duhovno življenje podobno telesnemu življenju brez dihanja in hrane, avtomobilu brez goriva. Naj bo še tako drag in dober, avtomobil brez goriva, ne funkcionira. Kaj je zame miloščina? Znam moliti? Molim? Kako se postim?

Post Cerkve: da Bogu, da bližnjim, da sebi, da življenju.

Post ni le zadeva posameznika, je zadeva skupnosti. Ne moremo biti v odnosu z Bogom, če se ne trudimo tudi za graditev naših medčloveških odnosov.

»Molitev«, ki v resnici ni krščanska molitev; »vera«, ki ni odnos z Bogom; »Cerkev«, ki je izključujoča sekta; »krščanska morala«, ki je perverzni moralizem; vse to nima nič skupnega s krščanstvom, vsa ta navlaka je beg od sveta. Jezus nas uči kako naj molimo. Kako naj darujemo miloščino in kako naj se postimo. Ni pomembno le to, kar delamo, ampak tudi kako nekaj delamo in s kakšnim namenom delamo!

Potrebujemo spremembo

Morda se zavedamo svojih grehov, a ne naredimo nič za spreobrnjenje; smo žalostni, a ne naredimo nič, da bi bili veseli; živimo nezdravo, a ne naredimo nič, da bi poskrbeli za zdrav način življenja. Morda vsako leto, delamo postne sklepe, ki jih potem ne uresničimo in se zaradi tega počutimo še slabše, še bolj majhne, grde in nevredne. Ne moremo se primerjati z najbogatejšimi zemljani in slavnimi igralci ter pevci. Trpimo zaradi svojih frustracij in nepopolnosti. Tudi to trpljenje in bolečine lahko darujemo Bogu. To je za nas velika priložnost! Priložnost uboge vdove. V tem smo bogati. Poglejmo Jezusa, ki nas kliče k sebi!

Bogdan Vidmar