Mt 21, 28-32

Grešniki pojdejo v Božje kraljestvo »Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. … Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

Nekaj bo treba narediti …
Epidemija se je zdela kakor prikladna »egiptovska nadloga«, da se bo človeštvo po njej, posebej njegov bogati del, zamislilo nad sabo in spremenilo svoje vzorce, da se bodo stvari končno premaknile v pravo smer. Pa ni bilo nič od tega. Pravzaprav je ravno narobe, svet je še bolj tak, kot je bil pred tem, bogati so še bolj bogati in reveži še bolj revni. Biti sposoben podvomiti v svoj prav, v tem je spreobrnjenje srca. Včasih mora človek tudi spremeniti svojo odločitev.    
Ne samo besede, temveč dejanja. Pri Bogu ne štejejo veliko besede in tudi obljube ne, če zatem ni konkretnih dejanj. Včasih je med besedami in dejanji »Triglav«. Zato Jezus pravi: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: »Gospod, Gospod«, ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta.«
Največja slabost nas kristjanov je, da so naša dejanja mnogokrat daleč od besed. Nikar ne zaničujmo grešnikov. Ko se kesajo, je njihovo ponižno kesanje Bogu ljubše kot naša vase zaverovana svetost!«
(p. Albin Škrinjar)   

Vzemi Božjo voljo nase
RabijuGererju je nekoč tožil eden njegovih učencev: »Neprenehoma se učim, molim, se trudim biti dober in delati dobro, in kljub temu ne opazim, da se s tem približam Bogu.« Tedaj je rabi odgovoril: »Vzemi Božjo voljo nase kakor vol svoj jarem in osel svoj tovor. Poglej, kako vol živi: zjutraj gre iz hleva na polje, orje in ga spet peljejo domov, in tako dan za dnem in nič se mu ne spremeni, toda zorano polje rodi svoj sad.«…to je božja volja: vaše posvečenje.«(Mati Terezija)