V evangeliju beremo odlomek o čudežni pomnožitvi kruha za veliko množico, ki je hodila za Jezusom, da bi ga poslušala in da bi jih ozdravil raznih bolezni. Jezusu so se množice smilile, zato jih je tudi nasitil, saj človek potrebuje tudi telesno hrano, poleg hrane za dušo Jezus nas vabi, da smo odprti za potrebe ljudi. Včasih so ljudje bolj potrebni pozornosti kot kruha. Tudi v tretjem tisočletju je še veliko lakote na svetu. Mi se zgražamo, kako nas je ta ali ona kriza materialno oslabila, iz nakupovalnih centrov pa vozimo polne vozičke in smo slabe volje, če ne dobimo določenega izdelka. V ozadju ni revščina, ampak boj za prestiž.
Avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke je z mlado francosko prijateljico vsak dan šel na sprehod. Ob poti je bila stara ženica, ki je prosjačila mimoidoče. Pesnikova prijateljica je dala kovanec beračici, Rainer pa ni dal nič. Ko ga je prijateljica vprašala, zakaj ni obdaroval starke, je pesnik odgovoril: ˝Potrebno je darovati njenemu srcu in ne njeni roki!˝ Naslednji dan je prišel pesnik z vrtnico v roki in jo je podaril ubogi beračici. Tisti trenutek je ženica vstala, prijela za roko pesnika in mu jo poljubila, nato vzela vrtnico in odšla domov.«
Velikokrat mislimo: če ima človek dovolj hrane in pijače, je že vse v redu in je srečen. Žal ni tako. Mnogi potrebujejo več. Tudi starka iz zgodbe ni pričakovala najprej denarja in hrane, temveč veliko bolj razumevanje, srce in ljubezen. Dandanes ne trpimo zaradi pomanjkanja hrane, ampak bolj zaradi duhovne lakote, kot je potreba po pozornosti, naklonjenosti in ljubezni. Naučiti se moramo gledati s srcem in bomo imeli dovolj dela. Na ta način bomo izpolnili, kar Jezus pričakuje od nas. Naj nam Gospod pomaga, da bomo vsakogar obdarovali in tudi našli v njem kaj dobrega in s tem gradili boljši svet.
