Človeško življenje na zemlji je kratko in leta hitro minevajo. V sebi nosimo hrepenenje po večnosti, ki pa je ne dosežemo s podaljševanjem zemeljske krhkosti, ampak z vero in zaupanjem v Boga. Jezus je pred nami prehodil to pot in nam pokazal, da križ ni konec, ampak je le eden od mejnikov na poti v večnost. Da se življenje nadaljuje tudi po smrti, je pokazal Jezus s spremenitvijo na gori v družbi Mojzesa in Elija. Postni čas nas vodi do velikonočnega vstajenja. Vemo, da pred veseljem vstajenja nastopi drama trpljenja in smrti. Tudi za nas ne bo drugače.
Bog je naročil Abrahamu: »Pojdi iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo bom pokazal.« Abraham je veroval in je šel. Ta vera in zaupanje v Boga ga je rešila. Če izberemo nebeškega Očeta, smo pripravljeni zapustiti zemeljskega. Če izberemo Božje kraljestvo, se odrečemo vsem drugim kraljestvom.
Bogoslužje nas tolaži z vizijo spremenjenja, »preobrazbe«.
V izmučenem in krvavem Jezusovem obličju prepoznajmo obličje vstalega Gospoda. Tudi apostoli so bili v trenutku bolečine in smrti zmedeni in izgubljeni. Jezusov sijaj nam želi razodeti smisel življenja. Podarja nam mir in veselje. Evangelij govori o dveh gričih – Taboru in Golgoti. Na prvem se je zgodilo spremenjenje, preobrazba, na drugem križanje. Na gori Tabor Gospod pokaže nebeški sijaj, na Kalvariji pa se Jezus pokaže iznakažen, brez lepote. Dogodek spremenjenja je neposredno povezan s trpljenjem. V trenutku križanja na Golgoti bodo učenci doživeli pohujšanje in ne bodo videli dlje od razbitega Jezusovega obličja. Mi živimo v pričakovanju, da bomo z vstajenjem vstopili v nov, preobražen svet. Takrat bodo podobe pokazale to, česar telesne oči zdaj ne vidijo. Le notranje oči lahko vidijo, ko so očiščene. Bog se nam kaže v ljubljenem Sinu. Najpomembnejše je spoznati Odrešenika. »Njega poslušajte« pomeni, da se znova najdemo v sijaju njegovega obličja. Da samega sebe, stvari, svet in zgodovino vidimo v odnosu z Njim. V Jezusu Bog kaže svoj odnos do nas. Ko to sprejmemo kakor Peter in apostoli, se našemu srcu odpre lepota resničnosti. Jezusov globoki in prodorni pogled nas osvobodi. Doživimo prepričevalnost njegovih besed. Presune nas, kako močna in osvobajajoča je njegova ljubezen.
