Zavedanje našega odnosa do drugih

Jezus nas uči živeti. Uči, ker nam hoče dobro, ker hoče da zorimo. Kako sobivati z drugimi, ki niso kristjani in mislijo drugače, kot mi? Kakšni so naši odnosi v Cerkvi, v naši družini? Kdo oziroma kaj vodi naše življenje? Jezus je zahteven Učitelj: ljubite svoje sovražnike, ljubite se med seboj, kot sem vas jaz ljubil… V današnjem odlomku smo izzvani ob treh Jezusovih prispodobah o našem odnosu do bližnjih.

Prva prispodoba: slepi voditelji

Jezus ne zaničuje tistih ljudi, ki so slepi ali slabovidni. Govori o slepih voditeljih, ki mislijo, da vse vejo, da so boljši od drugih in samega sebe postavijo za učitelje. Če slepec slepca vodi… Kristjani nismo imuni pred virusom vsevednosti, moraliziranjem, domišljanjem, da so tisti, ki ne hodijo v cerkev slabi…

Druga prispodoba: iver oziroma bruno v očesu

Iz te prilike vidimo, da Jezus uporablja slikovito govorico, tudi retorično pretiravanje; saj bruno ne more priti v človekovo oko. Povedati nam hoče, da lahko vidimo majhne napake drugih, ne vidimo pa velikih problemov pri sebi. Pomembno je, da se zavedamo svojih mej.  Prav je, da presojamo dogajanje okoli sebe, nismo pa poklicani, da druge obsojamo.

Tretja prispodoba: sadovi

Dober sad zraste na dobrem drevesu? Kaj prihaja iz našega srca? Iz besed na ustih, vidimo, kaj je v srcu. Pogledati na drevo z vidika sadu, pomeni preverjati. Preverjanje je dejavnost na katero radi pozabljamo.

Pust, maske in vsakodnevni karnevali

Koliko obrazov imam? Sem celovita oseba? Imam dva obraza, več obrazov; za vsako situacijo svojo masko?  Ali sploh vem kakšen je moj obraz? Sem se že kdaj videl? Pustne, pa tudi vsakodnevne maske, čeprav še tako sijajne, so le za “en dan”! Poglejmo globlje – na to, kar je pod našimi maskami!