Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zlata

Smrt postaja vedno večji tabu. Izrivamo jo iz svoje zavesti in iz javnega življenja  kar pa ni zdravo početje. Sploh kdaj pomislimo na to, da bomo umrli in na večno življenje;na tri možnosti, ki nas čakajo: na nebesa, vice in pekel?Gledamo naprej? Ali pa smo kratkovidni? Podaljševanje življenja, standard, lepotne operacije, kozmetika, prikrivanje let – vse to ne more od-rešiti našega življenja.

Verujem v občestvo svetnikov

Od leta 835, 1. novembra Cerkev praznuje praznik Vseh svetih. Naš pogled je usmerjen v nebeški Jeruzalem. Z vsemi svetimi smo v občestvu svetnikov. Svetniki so naši priprošnjiki. Svetniki v nebesih posredujejo za nas in nam pomagajo na naši poti proti nebeškemu Jeruzalemu. Pokličimo jih na pomoč!  

Spominjanje naših rajnih

Na grobovih prižigamo svečke in prinašamo cvetje. Za rajne molimo, gremo k sv. maši. Skušajmo rajnim izreči priznanje za delo, ki so ga storili, predvsem pa za to, kar so bili. Povejmo jim besede »hvala«, »odpusti«, »odpuščam«.

V nas je hrepenenje po nebesih

V življenju iščemo srečo, bogastvo in uspeh. Kopljemo, da bi prišli do zlate žile. Garamo. Pozabljamo pa, da je vse kar imamo in kar smo, božji dar. Nadutost, ošabnost in samozadostnost je kapitulacija duha, skrajna revščina, neprisebnost in največja nesreča. Ne odpovejmo se največjemu bogastvu!