»To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«

(Jn 15,12)

Že četrto nedeljo zapored nam Janez daje poduk o pristni krščanski ljubezni. Njen izvir je v Bogu, ker Bog je ljubezen.

Zato tudi vsakdo, ki ljubi, izhaja iz Boga in Boga pozna.

Janez nam v nekaj stavkih nariše krogotok ljubezni. Začne se pri Bogu, ta jo preko Sina posreduje nam, mi jo izkazujemo bližnjim in preko njih Bogu.

Ljubezen je popolna takrat, ko je ta krogotok sklenjen. Vsaka prekinitev ima za posledico zgolj karikaturo ljubezni.

Po: Molimo s Cerkvijo, leto B

Dva človeka.

Eden je veren, drugi ne. Delata enake stvari. Zanimata se za probleme drugih ljudi, zlasti najbolj revnih in nemočnih. Dejavna sta v politiki ali celo v sindikatu in se zavzemata za pravičnejšo in solidarnejšo družbo. Del svojega časa posvečata prostovoljnemu delu.

Ali je med njima kakšna razlika?

Je, in to bistvena.

Neverni človek odloča sam, do kod bo šel in kdaj se bo ustavil, koliko bo dal in koliko zadržal zase.

Verni človek se odpove tej odločitvi in jo prepusti Jezusu, ki mu pravi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,« torej do konca, vse do darovanja samega sebe.

Neveren človek – čeprav vsakogar, ki naredi kaj dobrega bratom in sestram, v resnici podpira Gospod – misli, da bo našel potrebno moč v sebi, in zato tudi  misli, da ima pravico reči: Več kot toliko ne morem; nihče ne more zahtevati od mene še več.«

Veren človek ne more nikoli reči »Ne morem več,« ker mu je neizčrpna moč Vstalega vedno na razpolago v molitvi in zakramentih.

Po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj