KAKO PA MI OZNANJAMO EVANGELIJ?
V današnjem evangelijskem odlomku nam evangelist Marko pripoveduje, kako je Jezus po čudežih ozdravljanja, dejal: »Pojdimo drugam v bližnja naselja da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.«
Ni bil potujoči zdravnik, temveč potujoči učitelj. To doslednost Jezus pričakuje tudi od nas.
Apostol Pavel je zapisal: »Če oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!«
Te besede veljajo tudi za vsakega izmed nas. Najprej tako, da evangelij vidimo, da ga oznanjamo z življenjem.
Te besede na poseben način veljajo za tiste, ki imajo posebno nalogo oznanjati in vzgajati – to so starši, vzgojitelji.
Za starše, ki so po svojem stvariteljskem poslanstvu prvi vzgojitelji, pa tudi za nas vse velja: če evangelij oznanjamo le z lepimi besedami, trosimo suho listje; evangelij, ki se »utelesi« in oblikuje najprej naše življenje, pa je kvas prenove in življenjske svežine.
SVETOVNI DAN BOLNIKOV
11. februar
Svetovni dan bolnikov obhajamo na god Lurške Matere Božje. Njegova sporočilna vrednost je v novih spodbudah in pregledu skupnega dela v skrbi za trpeče.
Razlogi, ki so vodstvo Cerkve vodili, da je uvedla svetovni dan bolnikov:
- Z njim želi vzbuditi v ljudeh in krščanskem občestvu čut za probleme v času bolezni in trpljenja in jih napraviti »občutljive« za to.
- Cerkev želi pomagati bolnikom pravilno ovrednotiti njihovo trpljenje.
- Pomembno je skupno in enotno sodelovanje.
- Pospeševanje prostovoljnega dela krščanskih laikov.
- Nenehna duhovna in moralna vzgoja zdravstvenih delavcev.
- Vedno znova je potrebno poudarjati pomembnost in nujnost duhovne oskrbe in pomoči bolnikom.
Dan bolnikov, ki ga vsako leto obhajamo v Cerkvi, želi biti znamenje navzočnosti Cerkve v svetu, kot usmiljenega Samarijana v službi vseh, ki kakorkoli trpijo.
